
Neomejen dostop | že od 14,99€
Dars je lani izdal 74.831 plačilnih nalogov zaradi neuporabe e-vinjete, kar je dobrih 14.000 več kot leta 2023. Na račun kršitev se je nabralo 14,5 milijona evrov. Globe od cestninskih prekrškov se v celoti stekajo v državni proračun in niso prihodek družbe Dars.
Ta je elektronsko cestninjenje sicer začel leta 2021, a ostaja število kršiteljev tudi po slabih štirih letih od uvedbe kljub vsemu visoko. Med kršitelji prevladujejo tujci. Lani so v izterjavo poslali 5979 zadev v skupnem znesku 2,56 milijona evrov, so pojasnili na družbi za avtoceste. Njihov sistem evidentira tako domače kot tuje kršitelje.
»Razlika med tujimi kršitelji iz Evropske unije in zunaj nje je ta, da pride izdaja plačilnega naloga in računa za e-vinjeto po pošti v poštev samo za kršitelje iz Evropske unije na podlagi podatkov, pridobljenih iz evropskega informacijskega sistema za avtomobile in vozniška dovoljenja (EUCARIS). Zato se trudimo, da čim več tujih kršiteljev ustavimo in obravnavamo na terenu, ker je to za kršitelje zunaj EU praviloma edini mogoč način nadzora, v primeru kršiteljev iz države EU pa je postopek na terenu hitrejši in enostavnejši, predvsem pa učinkovitejši,« so pojasnili na Darsu.
Za tujce (za države Evropske unije, vendar ne vse) podatke o neplačilu globe posredujejo sodišču, ki potem zadevo ureja naprej z državami kršitelja (v primeru uspešne izterjave globa ostane v državi kršitelja).
Največ e-vinjet so lani znova prodali v cestninskem razredu 2A, in sicer slabih 8,2 milijona, sledi cestninski razred 2B z dobrega pol milijona prodanih vinjet. Po vrsti e-vinjete prednjačijo tedenske, prodali so jih več 5,6 milijona, sledijo mesečne z dobrima dvema milijonoma, 1,1 milijona je bilo lani prodanih letnih elektronskih vinjet.
Letna vinjeta za osebna vozila stane 117,5 evra, mesečna 32 evrov in tedenska 16 evrov. Dars je januarja sicer aktiviral orodje za preverjanje veljavnosti e-vinjet. Po vnosu registrske številke vozila uporabnik dobi podatek, ali za njegovo vozilo obstaja veljavna vinjeta, in tudi, do kdaj je veljavna.
Podatkov o tem, na katerih odsekih so voznike največkrat zasačili brez elektronske vinjete, na Darsu ne spremljajo.
»Razlika v primerjavi z nadzorom pred uvedbo e-vinjete je ta, da kršitelje zaznajo kamere že na točki, preden jih lahko ustavimo, nadzornik pa dobi informacijo o tem, katero vozilo je treba ustaviti in sankcionirati. Sicer pa tudi dolgoročno pričakujemo, da bo nad tujci najbolj učinkovit nadzor na terenu, kjer na kraju samem izvedemo celoten postopek in kršitelju, če odkloni plačilo globe, zasežemo dokumente,« so še pojasnili.
Za državljane Evropske unije je pristojno sodišče v Celju, za kršitelje z bivališčem v Republiki Sloveniji pa naša finančna uprava.
Patrulje cestninskega nadzora, ki delo izvajajo na terenu, izvajajo postopke tako, da storilca prekrška ustavijo na kraju prekrška oziroma na prvem varnem mestu, kjer se kršitelju prekršek predstavi v jeziku, ki ga razume, posluša argumente kršitelja in na podlagi ugotovljenih okoliščin prekrška ukrepa v skladu z zakonom o prekrških, so dodali na Darsu.
Če gre za kršitelja, ki bi se z odhodom v tujino izognil plačilu globe, cestninski nadzornik v nadaljevanju postopka kršitelju začasno odvzame potne listine, vozniško dovoljenje, dokumente vozila ter prevozne listine in tako zavaruje izvršitev plačila globe. Pri tem mu tudi prodajo elektronsko vinjeto.
Komentarji