Spletne in običajne trgovine preplavljajo oglasi s popusti ob črnem petku, ki kupce uvede v nakupovalni predpraznični čas, pogosto pa v brezglavo trošenje za stvari, ki jih sicer ne bi kupili. V nasprotju z mnogimi trgovinami pri nas, ki še jezdijo na tej prodajni priložnosti, in to tedne ali celo mesec prej, iz tujine prihajajo drugačne vesti. Kot ugotavljajo v raziskavi inštituta za poslovno vrednost IBM, se morebiti celo napoveduje konec te ameriške tradicije, iz Velike Britanije pa poročajo o bojkotu tega potrošniškega praznika.

Globalna raziskava IBM, v kateri je sodelovalo več kot 13.000 odraslih iz devetih držav, Brazilije, Kanade, Francije, Nemčije, Indije, Mehike, Španije, Velike Britanije in ZDA, je pokazala, da je zaradi prekinitev v dobavnih verigah in pomanjkanja določenih izdelkov, kar je prinesla pandemija, kar 27 odstotkov potrošnikov praznična darila kupilo že septembra ali prej, 16 odstotkov – dvakrat več kot lani – pa je te nakupe načrtovalo oktobra. To pomeni, da je malo manj kot polovica vprašanih letos načrtovala praznična darila že pred novembrom, torej tedne pred črnim petkom in spletnim ponedeljkom, ki mu sledi. Da bodo letos kupovali praznična darila, je pritrdilo 87 odstotkov sodelujočih (8 odstotkov več kot lani).

Zaradi covida prednjači spletno nakupovanje; 43 odstotkov vprašanih je dejalo, da nameravajo izdelke kupiti po spletu, 36 odstotkov jih bo v trgovinah (lani je bilo podobno, medtem ko jih je predlanskim v trgovinah kupovalo 62, po spletu pa 27 odstotkov). Velika večina, kar štirje od petih, jih je dejalo, da bodo pri prazničnih nakupih do neke meje upoštevali tudi trajnost. Nameravajo se izogibati plastiki za enkratno uporabo, nakupe opraviti v svoji bližini in dati prednost lokalno izdelanim proizvodom.

Večina manjših trgovcev bojkotira črni petek

Iz Velike Britanije prav tako prihajajo vesti o večji ozaveščenosti predvsem malih trgovcev. Kot je poročal Guardian, bodo neodvisni trgovci na črni petek ugasnili svoje spletne strani, donirali del prihodka dobrodelnim organizacijam in posadili drevesa kot protiutež ponorelemu potrošništvu, ki ga z akcijami na zadnji novembrski petek poganjajo veliki spletni trgovci. Kar 85 odstotkov neodvisnih trgovcev v Veliki Britaniji letos ne bo sodelovalo z akcijami ob črnem petku, število trgovcev, ki bojkotirajo to potrošniško akcijo pred božičem, pa je po ugotovitvah britanskega združenja neodvisnih trgovcev najvišje doslej, kar je tudi del naraščajočega gibanja proti spletnim velikanom, kot je Amazon.

To dobiva zagon že od začetka pandemije. Na facebooku se je pred letom dni, denimo, oblikovala skupina Not on Amazon, ki se predstavlja kot decentralizirana e-trgovina in ima že okoli 160.000 članov. Ustanovitelja Jamieja Rackhama iz Gloucestershira, ki predeluje staro pohištvo za ponovno uporabo, je uspeh skupine spodbudil, da je zagnal še kampanjo množičnega financiranja za prodajno galerijo, kjer bi člani lahko izmenjavali tudi ideje.

Kot ugotavljajo v raziskavi IBM, se morda napoveduje konec ameriške tradicije, iz Velike Britanije pa poročajo o bojkotu tega potrošniškega praznika. FOTO: Eduardo Munoz/Reuters

Kot delni odgovor na črni petek je Jackie Mulligan, ki črni petek razglaša za Grinča, ki je ukradel božič malim prodajalcem, prejšnji teden zagnala britanski portal shoplocalonline.org. Malim podjetjem omogoča, da se mu brezplačno pridružijo do konca januarja, pri tem pa obljublja, da od njihove prodaje ne bo vzela provizije. Doslej se je portalu pridružilo 4000 neodvisnih trgovcev iz več kot sto mest in krajev. Kot je še poročal Guardian, je leto dni stara spletna stran Bookshop.org, s katero so podprli petsto neodvisnih knjigarn, ustvarila 2,11 milijona evrov.

Kako pa je pri nas?

Kampanjo črnega petka so pri spletnem trgovcu Mimovrste letos začeli že sredi oktobra, končali pa jo bodo danes. Zadnja leta namreč kupci širše na spletu že konec poletja iščejo termin za popuste ob črnem petku in nakupe odložijo, če niso nujni, veliko se jih odloči tudi za obročno odplačevanje. Popuste ob črnem petku izkoristijo predvsem za nakup dražjih stvari in prazničnih daril.

»Lani in letos opažamo, da so med najbolje prodajanimi izdelki pametne ure, prenosni računalniki, televizorji, električni skiroji, igrače, veliko povpraševanje je po računalniški opremi, elektronskih napravah, malih gospodinjskih aparatih in beli tehniki. Ob lanskem črnem petku je bila v ospredju tudi oprema za delo in šolanje od doma, slušalke, spletne kamere, brezžični oziroma prenosni zvočniki in športne slušalke, daljnogledi ter pametni sledilniki, ki so lani postali prodajna uspešnica,« je najpogostejše reči, ki so v zadnjih dveh letih v tem obdobju končale v spletni nakupovalni košarici, naštela vodja trženja Mojca Gorenc. Med njihovimi promocijskimi akcijami je tudi spletni ponedeljek, ki ga kupci dobro poznajo, a ni tako priljubljen kot črni petek.

Prvo leto pandemije je bilo sicer za trgovino Mimovrste rekordno, spletno nakupovanje se je povečalo za približno 200 odstotkov, prav tako je izredno naraslo število uporabnikov njihove spletne trgovine, predvsem tistih nad 65 let in mlajših od 25 let, a pandemija je korenito spremenila tudi razmere na trgu. »Dogaja se pomanjkanje surovin in polizdelkov, proizvodnja je okrnjena, dražijo se surovine, embalažnina in stroški transporta, posledično tudi artikli. Zamude pri dobavi blaga so stalnica, načrtovanje več mesecev vnaprej pa nujno, če hočemo trgovci imeti dovolj zalog želenega blaga,« je še povedala Mojca Gorenc.

Tudi v Big Bangu so akcije ob črnem petku in spletnem ponedeljku začeli že med krompirjevimi počitnicami, najbolje so šli v prodajo televizorji, prenosni računalniki, mobilni telefoni, robotski sesalniki, izdelki za osebno nego, oprema za gaming, pralni in sušilni stroji, zvočniki in slušalke. Popuste tudi njihovi kupci pretežno izkoristijo za nakupe božičnih daril; zadnja dva meseca leta sta tako ali tako najpomembnejša za prodajo zabavne in uporabne elektronike. »Številni akcije izkoristijo za nakup želenih artiklov po ugodnejših cenah ali pa si za isti znesek kupijo tehnološko bolj izpopolnjen izdelek, veliko je nakupov dražjih naprav, vse več je povpraševanja po dodatnih storitvah, dostavi, montaži, zavarovanju, financiranju. Vedno več jih nakupe v fizičnih trgovinah dopolnjuje s spletnimi nakupi in obratno. Da bi kupcem zagotovili enako uporabniško izkušnjo, smo uvedli še video svetovanje in nakupovanje,« so povzeli. Lani je prodaja prek njihove spletne strani za dveinpolkrat presegla predlanske rezultate, letošnja prodaja v okviru akcij za črni petek bo, kot kaže, precej presegla lansko, pri čemer so bile lani v tem času specializirane trgovine zaprte, kupci pa omejeni na nakupe po spletu.

Slovenci na črni petek menda najraje kupujejo pametne ure, televizorje, igrače, veliko povpraševanje je po računalniški opremi, elektronskih napravah, malih gospodinjskih aparatih in beli tehniki. Lani je bila v ospredju tudi oprema za delo in šolanje od doma. FOTO: Edgard Garrido/Reuters

V soboto dan brez nakupov

Predpraznično nakupovalno mrzlico bo izkoristilo tudi veliko trgovin s pohištvom pa trgovin z oblačili in obutvijo. Večina jih vabi z vsaj 20-odstotnim popustom, tako bo na primer v Emporiumu in Galeriji Emporium, bodo pa popusti različni po blagovnih znamkah. »Po naših izkušnjah je prodaja ob črnem petku zelo dobra, zadnja štiri leta smo se kupci in trgovci navadili, da konec novembra pridejo znižanja, ki jih kaže izkoristiti za nakupovanje tako daril kot toplih zimskih oblačil po nižjih cenah, običajno se dodobra ohladi prav približno v tem času. Po spletu smo prvič imeli črni petek med lanskim zaprtjem, a ko smo trgovine odprli, se je pokazalo, da si ljudje zelo želijo tudi nakupovanja v živo. Zaprtje je bilo najboljši pospreševalec prodaje. Tudi ob nedeljah, ko so trgovine zaprte, naša spletna trgovina dela zelo dobro. Sicer pa je spletna trgovina postala predvsem izložbeno okno, kjer si stvari ogledaš, potem pa prideš ponje v trgovino, kjer jih tudi pomeriš,« je svoja opažanja strnila Helena Draškovič, direktorica Magistrata International.

V tednu, ki se izteka, je tudi pri nas evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki letos postavlja v ospredje ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov v sistemu krožnih skupnosti ter pri tem poudarja pomen sodelovanja in solidarnosti. To soboto je dan brez nakupov, ki ga bodo izvajalci projekta Obleka naredi človeka zaznamovali s hodečo razstavo stajlingov rabljenih oblačil, ki so jih prispevale sledilke in podpornice projekta. Pravična trgovina Slovenija, Ekologi brez meja in Focus, društvo za sonaraven razvoj, so jeseni organizirali natečaj za najbolj izvirno kombinacijo rabljenih oblačil oziroma oblačil iz druge roke. Devet najboljših so fotografirali in pripravili spletno razstavo, vodje projekta iz posameznih organizacij pa se bodo v soboto med 10. in 12. uro po ljubljanskih ulicah sprehodile z natisnjenimi fotografijami in mimoidoče ozaveščale o problematiki hitre mode in hiperpotrošništvu. Poleg slovenskega dneva v rabljenih oblačilih – prvič je bil 23. aprila letos – je tudi to akcija, s katero želijo spodbuditi ponovno uporabo oblačil in do okolja in ljudi prijazno modo. Raziskava, opravljena v sklopu projekta, je namreč pokazala, da je delež prodaje rabljenih oblačil v primerjavi z nakupom novih le 0,62 odstotka.