Celjski dan ljubezni, na katerem so bili telefoni le lučke

Celje je pet dni preplavljala pesem. Otroci in mladostniki so ne le z ubranim petjem, ampak predvsem s svojo energijo, pristnim veseljem in navdušenjem nad življenjem obiskovalce koncertov, mimoidoče na ulicah in vse zbrane na veličastnem sobotnem Zborovskem bumu v dvorani Zlatorog spomnili na pomen skupnosti. Času, ko se skoraj bojimo brati novice, so dali upanje.

Kdor poje, zlo ne misli. FOTO: LR Photography

Celjski mladinski pevski festival bo prihodnje leto praznoval že 80-letnico, letos pa se je vrnil v svoji mednarodni različici. Mednarodni mladinski pevski festival bo, tako kot je bil že v preteklosti, v prihodnje vsaki dve leti, z njim pa tudi Zborovski bum. Ta je bil tokrat prvič v Celju, v soboto se je v dvorani Zlatorog zbralo več kot 5000 mladih pevcev iz skoraj 160 slovenskih osnovnih šol. Oblečeni v barve slovenske zastave so veliki praznik zborovskega petja začeli z Zdravljico. V duhu besedila našega največjega pesnika je bil celoten festival. Žive naj vsi narodi.

Skupno petje iz več kot 5000 otroških grl je polnilo srca vseh v dvorani. FOTO: LR Photography

»Vsak vaš glas, vsaka vaša pesem, ki jo ubrano zapojete, nosi sporočilo sodelovanja. Prav v tem času, ko svet potrebuje več povezovanja, razumevanja in topline, ste vi tisti, ki s svojim petjem prinašate upanje in veselje. Naj bo vaše petje napoved boljše prihodnosti, ki jo soustvarjamo skupaj. Prihodnosti, v kateri bodo prijateljstvo, empatija in medsebojna pomoč temeljne vrednote naše družbe,« je mladim povedala predsednica države Nataša Pirc Musar. Celjski župan Matija Kovač pa je mladim zaželel, da bi glasbo in petje nosili s seboj vse življenje. »Glasba in petje namreč gradita skupnosti, nam dajeta nekaj toplega v srca in pomenita dobro podlago za razvoj celovitega človeka.«

Najvišje število točk in zlato priznanje med otroškimi zbori je prejel MPZ Osnovne šole Franceta Bevka Tolmin. FOTO: LR Photography

Na pot ob petih zjutraj

Množično petje je v Celju sicer prisotno od začetka festivala leta 1946, ko je skupaj zapelo več kot 3000 mladih. Zborovski bum so na državni ravni prvič pripravili leta 2013, nazadnje pa leta 2017, ko je ob spremljavi simfoničnega orkestra SNG Maribor zapelo več kot 7000 mladih. Pobudnica in strokovna vodja projekta je Inge Breznik iz Zavoda RS za šolstvo, ki je idejo dobila v Estoniji, kjer poje več kot 100.000 ljudi: »To sem želela pripeljati sem. Tudi zato, ker je triglasno petje začelo propadati na osnovnih šolah, s takimi dogodki pa to lahko začnemo spet gojiti. Otroci so motivirani, vse leto se pripravljajo, vsako leto se kakovost zborovskega petja izboljšuje.«

Zborovski bum ni le veličastna predstava zborovskega petja, ampak je tudi hvalnica mladosti, prijateljstvu in medsebojnemu sožitju. FOTO: LR Photography

Na Zborovskem bumu so skupaj peli pesmi slovenskih skladateljev, ki so se v preteklih letih med mladinskimi zbori najbolj uveljavile. Večina skladateljev je bila v dvorani, med njimi tudi Damijan Močnik, zapeli so njegovo pesem Kako raste leto, na besedilo celjske pesnice Bine Štampe Žmavc. Močnik je dejal, da ob taki izvedbi, ko 5000 otrok poje tvojo pesem, nisi na nobeno stvar posebej pozoren, ampak samo uživaš: »Še drugače občutiš energijo te mladine. Sploh je poseben občutek, če vidiš, da uživajo, ko pojejo tvojo glasbo. In jo posvojijo.«

Na uvodnem koncertu festivala je nastopil tudi otroški pevski zbor RTV Slovenija s člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. FOTO: LR Photography

Otroci so peli ne le ubrano, ampak ob spremljavi Pihalnega orkestra Glasbene šole Celje pod vodstvom dirigenta Gašperja Salobirja tudi zelo zbrano in z velikim nasmehom. Kar ni samoumevno, če vemo, da so prišli iz vse Slovenije, imeli so dve vaji, potem pa še koncert. »Nekateri so bili ves dan na poti. Prišli so z avtobusi, vlaki, dve šoli sta šli na pot že ob peti uri zjutraj. Lahko se jim samo zahvalim. In po celem dnevu garanja so tu sami srečni obrazi. Imamo fantastične otroke,« je dejala Breznikova.

Idejna vodja Zborovskega buma Inge Breznik je mlade ves čas spodbujala, da so vriskali, ploskali ... Navdihovalka v pravem pomenu besede. FOTO: LR Photography

Zahvalila se je tudi Celju: »Celje je rešilo čast množičnega zborovskega petja v Sloveniji. V Mariboru se je zadeva sfižila, ker denarja za tovrstno kulturo ni. Mestna občina Celje je temu znala prisluhniti, Zborovski bum vklopiti v mladinski pevski festival in na koncu smo vsi jokali. Kot sem napovedala.« Tradicionalno je bila namreč zadnja pesem na Zborovskem bumu Dan ljubezni. In telefoni so se tokrat izkazali – za lučke …

Na otvoritvenem koncertu so zapele tudi lanske zmagovalke, dekliški zbor Gimnazije Celje - Center. FOTO: LR Photography

Brez prednosti domačega terena

Pesem je odzvanjala tudi v mestu, kjer so tekmovali otroški in mladinski zbori, nato pa glasbo prinesli med ljudi na mestne ulice. V kategoriji otroških zborov je nastopilo šest zborov iz Slovenije, zlato priznanje so osvojili MPZ Glasbene matice Ljubljana, MPZ Alojzija Šuštarja Ljubljana – Šentvid in MPZ OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki je dosegel tudi najvišje število točk. V kategoriji dekliških zborov sta zlato priznanje dobila zbora Gruppo vocale Garda Trentino iz Italije ter Pražská kantiléna iz Češke. V kategoriji mešanih mladinskih zborov je pred nemškim in madžarskim zborom z zlatim priznanjem slavil Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju.

Zbor MPZ Alojzija Šuštarja Ljubljana - Šentvid je navdušil občinstvo, zborovodkinja Nadja Janežič pa je prejela tudi nagrado za najprepričljivejšo dirigentko. FOTO: LR Photography

Mednarodna strokovna žirija, ki ji je predsedoval Sebastjan Vrhovnik, je imela po slišanem zelo težko delo. Vrhovnik je priznal, da je težko omejiti glasbo na točke, a da Celjani niso imeli nobene prednosti domačega terena: »Vsi, ki smo bili v žiriji, smo zelo objektivno gledali. Vsekakor je bilo celjsko območje že v preteklosti in tudi zdaj je močen center mladinskega petja. Dokler bo ta moč izhajala od tod, sem prepričan, da smo lahko veseli in ponosni, kar v Sloveniji gojimo na zborovskem področju.« Po tem, kar je poslušal v zadnjih dneh, pa je sklenil: »Globalni svet je zelo individualistično naravnan. Ko vidiš v taki množici mlade ljudi, ki z veseljem prepevajo, je to nekaj najlepšega. Če uporabim rek Elle Fitzgerald – kaj je boljšega od petja? Še več petja.«

Češke pevke so navdušile tako občinstvo kot tudi žirijo, ki jim je dodelila najvišje število točk med dekliškimi zbori. FOTO: LR Photography

Zbor je družina

Prav to so nam zatrjevali vsi mladi, ki so v soboto dopoldne prepevali po celjskih ulicah. »Rada pojem v zboru zaradi vseh, ki so tu, zaradi prijateljstev, ki se spletejo v zboru,« je dejala Adèe Barosi iz Madžarske. Njena kolegica v zboru Eszter Bögi je dodala: »Jeseni je naša zborovodkinja povedala, da imamo priložnost zastopati naše mesto in Madžarsko na tem festivalu in do takrat smo vadili.«

Minutka za pesem je zborovsko petje prinesla na celjske ulice in trge. Na fotografiji je berlinski zbor. FOTO: LR Photography

Ben Page iz berlinskega zbora Die Primaner je povedal, da so bili počaščeni, da so lahko prišli v Slovenijo: »To je čudovita izkušnja, ki je ne more doživeti vsak. Res je bil dober festival. Je pa petje za nas nekaj, kar je ves čas z nami. Smo zbor glasbene šole in je to del našega dnevnega življenja.« Ta zbor je imel tudi največ fantov, kar ni naključje, je dejal Ben: »Na šoli imamo tudi dekliški zbor, fantje smo tu in vsi radi pojemo.«

Nagrado občinstva sta prejela zbora MPZ Alojzija Šuštarja Ljubljana – Šentvid in Pražská kantiléna. V zadnji, gre za dekliški zbor, prepeva Kamila Srbová. Povedala je, da so z zborom že večkrat tekmovali v Italiji, Litvi, Bosni in Hercegovini, Nemčiji, na Poljskem in seveda na domačem Češkem: »Tu smo uživale v nastopih drugih zborov. Zelo lepo je bilo. Sem pa v tem zboru že od petega leta. Vse svoje življenje že pojem.«

Med mešanimi mladinskimi pevskimi zbori so slavili domačini – Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju. FOTO: LR Photography

Zborovodja celjskih zmagovitih gimnazijcev Tomaž Marčič je bil nad festivalom navdušen. Ne le zaradi zmage: »Same pohvale moram izreči. Festival je dosegel neko višjo raven. Čuti se, da organizatorji s srcem stojijo za tem. Od logistike do pozornosti in skrbi za nas, ki smo tekmovali. To gledam tudi z vidika podobnih festivalov v tujini, kjer je daleč od tega, česar smo bili deležni tu. Velika dodana vrednost so delavnice in posveti.«

Zbor zahteva precej časa in predanosti, zato vključenost ni samoumevna. Marčič pravi, da se vsako leto sprašuje, kako pritegniti nove pevce: »Neke hude logike ni, zdi se mi, da če začutijo, da nekaj delaš z žarom, da si prepričan o tem, kar delaš, potem jim znaš to tudi predstaviti in mladi to začutijo.« Pevka v njegovem zboru Ana Steblovnik je pritrdila: »Tomaž je super. Ni boljšega. To, da pojem v zboru, je ena najboljših odločitev v mojem življenju. Vsakič, ko imamo vaje, je dan avtomatično lepši. Dobiš energijo. To je druga družina.«