Čas je, da se odločimo

Če bi zgodovino Zemlje razdelili na 24 ur, bi se človek pojavil v zadnjih sedmih sekundah, je eno od opozoril naravoslovne razstave V vrtincu sprememb, ki se je v Cankarjevem domu odprla nocoj. Vse do 5. novembra prihodnje leto bo obiskovalce posrkavala v vrtiljak sprememb, kakršne se dogajajo na našem planetu po naravni poti, in v tiste, ki jih povzroča človek. Ta je precej pospešil šesto množično izumiranje vrst na svojem planetu.

V vrtincu sprememb ali kam je izginila ankilozavrinja Anka

Danes dopoldne je bilo v galeriji Cankarjevega doma že tako rekoč vse na svojem mestu, tudi ljubljanski ankilozaver, ki se ga je oprijelo ime Anka in je na dvorišču Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani postal že skoraj turistična znamenitost. Tokrat bo kot eksponat, nad katerim lebdi asteroid, pripovedoval zgodbo o spreminjanju življenja na Zemlji in evoluciji.

Alpski svizec je pri nas že izumrl, potem pa so ga v 20. stoletju ponovno naselili. FOTO: Blaž Samec/Delo

Najbolj znano množično izumrtje je namreč pred 66 milijoni let z obličja Zemlje izbrisalo neleteče dinozavre in omogočilo hiter razvoj ptic in sesalcev, obiskovalca spomni razstava, ki so jo v Cankarjevem domu pripravili v sodelovanju s prirodoslovnim muzejem. Iz tega so za to priložnost prepeljali več kot sto eksponatov in prispevali besedila; v mnogo obsežnejši obliki so sicer izšla v publikaciji Presenetljivo življenje.

Vroča točka biodiverzitete

Razstava, ob kateri so pripravili tudi izobraževalni program, popelje od obdobja pred 4,6 milijarde let, ko je bila Zemlja ob svojem nastanku raztaljena gmota mineralov, do sedanjosti, ko se človek veseli tehnološkega napredka, a hkrati uničuje svoj planet. Šesto množično izumiranje se tako zaradi njega dogaja še bistveno hitreje, kot so domnevali znanstveniki.

»Biodiverziteta in delujoči ekosistemi so temelj človeškega obstoja in blaginje, saj nam brezplačno ponujajo ekosistemske storitve, in sicer oskrbovalne, regulacijske, habitatne in kulturne. Prav vse, kar človek potrebuje za življenje, izvira iz narave: zrak, pitna voda, hrana, gradbeni material in sprostitev duha. Navsezadnje je tudi človek del živalskega sveta, ki se resda ima za najmodrejšega,« je v publikaciji Presenetljivo življenje poudaril njen sourednik Tomi Trilar in (se) vprašal: »Pa bo zmogel toliko modrosti, da bo preokrenil razvoj družbe v vzdržni razvoj?«

Rdeča barva je znak sprememb, ki jih povzroča človek. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ozemlje Slovenije po njegovih besedah velja za vročo točko biodiverzitete Evrope. Na njem živi približno 37.000 vrst višjih organizmov, torej rastlin, gliv in živali. »Še vedno so pogoste nekatere vrste, ki so v Evropi že zelo redke ali pa so ponekod že izumrle, zato je kar 355 območij, ki pokrivajo dobrih 37 odstotkov ozemlja države, uvrščenih v omrežje območij Natura 2000.«

Potrkati na človekovo vest

Namen razstave je resda prikazati različnost, kompleksnost in lepoto narave, ki se ves čas spreminja, je poudarila avtorica besedil in koncepta razstave Staša Tome iz prirodoslovnega muzeja, hkrati pa želi potrkati na človekovo vest. »Naš glavni cilj je, da se obiskovalci zavedo vpliva človeka na naravo, posledic, ki jih ta prinaša, in se zamislijo nad svojim ravnanjem ter ga spremenijo v prid trajnostnemu razvoju.« Deloma pa je cilj razstave tudi, kot je povedala generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, znova opozoriti na stisko prirodoslovnega muzeja, ki mu že desetletja obljubljajo primernejše prostore za njegovo izjemno zbirko.

Rdeča barva je znak sprememb, ki jih povzroča človek, z dodatnim opozorilom – križci. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Medtem ko bodo morali rešitve za prirodoslovni muzej iskati odgovorni na državni ravni, pa se bo moral na razstavi vsak obiskovalec soočiti sam s sabo in s svojim ravnanjem. »Čas je, da se odločimo,« poziva razstava, ki jo je s sodelavci oblikovala arhitektka Sanja Jurca Avci. Na vplive ljudi na naravo opozarja že s postavitvijo; spremembe, ki jih v naravo vnaša človek, so izpostavljene z rdečo barvo in križci.