Ljudje načrtujemo v letih, drevesa v stoletjih

Ob veliki naravoslovni razstavi V vrtincu sprememb (odprtje bo v ponedeljek, 12. decembra), ki predstavlja evolucijo Zemlje ter presenetljivo, človeškim očem pogosto nevidno življenje in dogajanje v naravi, so v Cankarjevem domu pred odprtjem pripravili cikel štirih filmov s sorodno tematiko. Od 2. do 10. decembra si bo moč ogledati filme Skrivno življenje dreves, Hrastovo srce, Luknja in Kako rešiti planet. 

V petek je bil na sporedu nemški film Skrivno življenje dreves, ogled je možen še v sredo, 7. decembra ob 17. uri.  Peter Wohlleben je leta 2015 objavil istoimensko mednarodno knjižno uspešnico, ki je ljudi seznanila z njegovim načinom »poslušanja narave«. Wohlleben je namreč prepričan, da se drevesa med seboj sporazumevajo, predvsem pa da se je gozd spodoben sam prenoviti. Ljudje načrtujemo v letih ali največ desetletjih, drevesa načrtujejo v stoletjih.

V petek, 9. decembra, bo ob 19. uri sledil italijanski film Luknja režiserja Michelangela Frammartina, v katerem skupina jamarjev preiskuje neskončne kotičke brezna Bifurto na meji s Kalabrijo, ki bo s skoraj sedemsto metri globine postalo tretje najgloblje na svetu. 

Filmski cikel se bo sklenil v soboto, 10. decembra, s francosko okoljevarstveno komedijo Kako rešiti planet (ob 19. uri) režiserja Louisa Garrela. Film je kritičen do sodobnega načina življenja Zahodnjakov. Navihan najstnik Joseph po spletu postopoma odproda zlatnino, drage obleke in vinsko klet svojih staršev. Medtem ko starša to ugotovita, je mladi aktivist že močno vpet v mednarodno mladinsko »brigado«, ki bi rada – v slogu Grete Thunberg – rešila svet in v osrednjo Afriko speljala pitno vodo.

V soboto so predstavili francoski film še Hrastovo srce. Dvesto let star hrast in njegova bližnja okolica ob reki sta prizorišče dogajanja prirodoslovnega dokumentarca, ki prikaže vse bogastvo gozdne flore in favne. 

V osemdesetih minutah so v soboto predstavili spektakularno simfonijo gozdnega življenja v filmu Hrastovo srce, v katerem se izmenjajo štirje letni časi in življenjski cikli »prebivalcev« okrog drevesa, gozdnih miši, šoj, veveric, žužkov, sov, črvov, jazbecev, kač, detlov in preostalega življa.