Naravoslovje v hramu kulture

Zemlje nismo nasledili od svojih prednikov, izposojamo si jo od svojih otrok, je na včerajšnji novinarski konferenci generalna direktorica Uršula Cetinski uvodoma citirala pregovor ameriških domorodcev, ki osmišlja prvi del nove sezone Cankarjevega doma. Več kulturno-umetniških projektov se namreč ukvarja z odnosom človek – narava.

»V prvi polovici nove sezone postavljamo v ospredje razmislek o Zemlji, o raznovrstnosti kamnin, rastlin in živali, o rasti človeške populacije, o vprašanjih, kako ravnati z naravnimi viri,« je povedala Uršula Cetinski, ki je poskrbela, da bo osrednja galerija našega največjega kulturnega hrama prvič v zgodovini namenjena naravoslovju. S kustosi in strokovnjaki iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije so zasnovali interaktivno in izkustveno razstavo V vrtincu sprememb, ki jo bodo odprli 15. novembra (na ogled bo približno leto dni) in bo namenjena širši javnosti ter izobraževanju učencev in dijakov. Ob tej priložnosti so izdali monografijo Presenetljivo življenje, ki predstav­lja biodiverziteto in endemitske vrste v Sloveniji ter opozarja na krhko ravnovesje v naravi. Razstavo bodo spremljali predavanja na temo narave v religiji in kozmologiji, predstave, kot so lutkovna predstava Plastonci avtorja Petra Kusa, ki ponuja razmislek o »smetenju« in proizvajanju odpadkov, ter izbor filmov z naravoslovno tematiko, kot sta Skrivno življenje dreves Jörga Adolpha in kanadski film Antropocen: Človeška doba.

Glasbeni abonmaji

Dolgoletna vodja programa za resno glasbo Ingrid Gortan zapušča svoje delovno mesto, a je še poskrbela za program v novi sezoni. Zlati abonma bodo zaznamovali vokalno-instrumentalni projekti, med katerimi je izpostavila baročni ansambel Il Pomo d'Oro z dirigentom Georgeem Petrouom in solistom Francom Fagiolijem, ki bo izvedel Händlovo glasbeno dramo o politični moči in ljubezni na škotskem dvoru Ariodante. Orkester Romanske Švice bo ob solistki violinistki Viktoriji Mullovi izvedel Straussovo simfonično pesnitev Tako je govoril Zaratustra, decembra bo k nam prišel Bergenski filharmonični orkester z dirigentom Edwardom Gardnerjem. Frieder Bernius bo s Komornim zborom in Dvorno kapelo Stuttgart odigral Bachov Pasijon po Mateju. Kraljevi škotski nacionalni orkester bo pod taktirko Danca Thomasa Søndergårda pri nas prvič izvedel novo delo pianista Fazila Saya za koncertne orgle in trobento. Zaključni abon­majski dogodek bo pripadel Karmini Šilec, ki je zasnovala in režirala glasbenogledališko delo Med dvema svetlobama in našla navdih v tibetanski Knjigi mrtvih. Premierno bosta delo v Ljubljani izvedla Nizozemski komorni zbor in ­Hermes Ensemble.

V leto 2023 bomo vstopili z veliko baletno koprodukcijo Giselle v izvedbi SNG Opera in balet Ljubljana ter koreografiji Joséja Martineza, zvezdnika pariške Opere. Slovensko komorno glasbeno gledališče v koprodukciji HNK Ivana Zajca z Reke bo izvedlo sodobno operno klasiko Thomasa Adèsa Napudrana, ki govori o Margaret Campbell vojvodinji Argyll in njenih škandaloznih spolnih podvigih s političnim podtonom, ki so leta 1963 med postopkom za razvezo njenega zakona polnili strani britanskih tabloidov.

V leto 2023 bomo vstopili z baletno koprodukcijo Giselle v izvedbi SNG Opera in balet Ljubljana ter koreografiji Joséja Martineza. Foto Marko Ercegovic

Nova sezona abonmaja Glasbe sveta črpa navdih iz južnega dela zemeljske poloble, je dejal vodja programa Bogdan Benigar, ki se je javil iz jazz festivala v Seulu. Oktobra bosta tako nastopili gvatemalska pevka Gaby Moreno in mehiška grammyjevka Lila Downs, februarja bo Cankarjev dom gostil gospelovsko zasedbo Staples Jr. Singers iz Misisipija. Sicer je Benigar izpostavil še nastope domače zasedbe Ecliptic, stalnega gosta slovenskih odrov kitarista Marca Ribota, oktobrski koncert hrvaške dive Josipe Lisac in novembrski koncert Dua Silence.

Na odru in platnu

Gledališki Veličastni abonma, ki ga je zasnoval Andrej Jaklič, se bo začel oktobra s plesno senzacijo Wakatt skupine Faso Danse Théâtre iz Burkina Fasa. Sledil bo Dance Me, izbrušeni plesni projekt kanadske skupine Ballets Jazz Montreal, ki ga navdihuje plodovit in poglobljen opus montrealskega pesnika, umetnika in kantavtorja Leonarda Cohena. Stvaritev je Cohen odobril. Vse dobro je mednarodna, večjezična, gledališko inovativna in večpredstavna odrska poslastica skupne Needcompany, ki se po dolgih letih ponovno vrača v naše kraje. Decembra prihaja Tesla, pevski glasbeno-scenski spektakel o življenju in delu enega od največjih znanstvenih umov vseh časov, Nikole Tesle, v produkciji SNG Maribor. Libreto je spisal Nejc Gazvoda, glasbo Slavko Avsenik mlajši, v naslovni vlogi bo nastopil Klemen Slakonja. Prav tako bo 3. decembra premierno uprizorjen projekt Zgodovinjenje (slovenskega sodobnega plesa), ki ga snujeta Urša Rupnik in Maša Kagao Knez.

Simon Popek, ki se je javil z beneškega filmskega festivala, je napovedal glavna osišča Liffa, ki bo potekal od 9. do 20. novembra. Država v fokusu bo Kosovo, filmska osebnost v središču pozornosti pa hrvaški avtor Rajko Grlić - ob tej priložnosti bo Slovenska kinoteka izdala tudi prevod njegove avtobiografije. V sodelovanju s kinoteko bo potekalo tudi obeležje stoletnice nastanka kultne neme grozljivke Nosferatu, ki jo bodo zavrteli 27. decembra ob spremljavi pianista Andreja Goričarja, ki je za to priložnost napisal novo »simfonijo groze«. Najprej – 7. oktobra – pa bo premiero v Linhartovi dvorani doživel novi film Vincija Vogua Anžlovarja Dedek gre na jug, ki mu je Popek napovedal uspešno kinematografsko prihodnost.

Podobe Gospodarja

V okviru humanističnega programa se bo še ta mesec (od 22. do 25. septembra) odvijala zanimiva konferenca z 18 eminentnimi gosti. Sociološko-politično-filozofska misel se bo vrtela okoli lika Gospodarja. Kako in zakaj si nekdo pridobi neomajno oblast nad drugimi, od kod izvira njihova legitimacija in zakaj se drugi podredijo, se bodo med drugim spraševali Slavoj Žižek, Mladen Dolar, Jamila Mascat, Andrew Cole, Arthur Bradley, Eric Santner, Aaron Schuster, Yuval Kremnitzer in Goran ­Vranešević.

Konferenca bo posvečena problemu novih podob Gospodarja v sedanjem času oziroma kot je dejal filozof Mladen Dolar: »V predmodernih časih je bil lik Gospodarja zasnovan na upravičenosti s transcendenco, na nasledstvu, poreklu, na domnevni naravno dani hierarhiji, na avtoriteti. Od moderne naprej naj bi bila avtoriteta utemeljena le na sposobnostih, znanju, strokovnosti, kompetencah, učinkovitosti, zmožnostih, svobodni konkurenci, uporabi uma in napredku znanosti. Modernost naj bi prinesla smrt Gospodarja. A ta optimistični scenarij se ni odvil. Dvajseto stoletje je ­prineslo nove totalitarizme in nove, še strašnejše tipe gospodarjev, kljub razsvetljenstvu se je figura Gospodarja ­reproducirala.« Debata se bo torej osredotočila na nove tipe ­gospodarjev predvsem v zadnjih 30 ­letih, ki so vzniknili kot nove ­figure populizma, ki delujejo kot obscene karikature, je še dejal Dolar.

Nova dvorana

V novo sezono Cankarjev dom vstopa še z nekaj tehničnimi novostmi. Pri koncu je prenova garderobnih prostorov, kar bo številnim umetnikom, umetnicam in podpornim službam omogočilo spodobne priprave na nastope, je pristavila Uršula Cetinski. Februarja bo zaživel tudi nov, sedmi oder Cankarjevega doma, ki je v petem nadstropju, nad pisarno generalne direktorice, in bo tako edina dvorana, ki je ni zasnoval Edvard Ravnikar. Štiristo kvadratnih metrov bo odslej novi dom Kluba evropske literature.