Beseda tedna

Balvan je v najnovejši izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ) opredeljen kot »večja, od matične kamnine odlomljena skala, navadno osamljena«.

V tem pomenu se pojavlja tudi v več terminoloških slovarjih: geološkem, geografskem in planinskem. Iz slovarskih zadetkov na portalu Fran razberemo, da je balvan v tem pomenu dokaj nova beseda, saj se pojavlja le v slovarjih sodobnega jezika.

V 130 let starem Pleteršnikovem slovarju ima namreč precej drugačne pomene, saj lahko pomeni »malik«, »bruno, hlod« ali »kepa«, v drugih starejših in zgodovinskih slovarjih pa se ne pojavlja.

Nadalje iz eSSKJ izvemo, da etimološki izvor te besede ni povsem jasen, čeprav se tudi v ruščini, poljščini in češčini pojavljajo sorodne besede s podobnim pomenom »večja skala«, v hrvaščini in srbščini pa ima beseda bistveno drugačen pomen, saj pomeni »štor« in »neumen človek«.

A v zadnjih dneh medijev ne polnijo novice o te vrste balvanih, temveč je v središču poročanja dogajanje na olimpijskih igrah, kjer gre seveda za balvan oziroma balvansko plezanje v pomenu »disciplina športnega plezanja, pri kateri se pleza po nižjih umetnih plezalnih stenah za tehnično zahtevnejše plezanje brez uporabe varoval«.

Podobno kot je balvan v sodobnih pomenih med novejšimi besedami, je tudi športno plezanje kot olimpijska disciplina novost, saj ga na olimpijskih igrah spremljamo šele drugič.

Na prvem olimpijskem nastopu v tej disciplini si je naša predstavnica priplezala zlato odličje in držimo pesti, da bo uspešno ubranila naslov olimpijske prvakinje.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: Eva Trivunović.