Méd

Izbor tokratne besede tedna je po zaslugi istrskih čebelarjev – slovenskih in hrvaških, ki so svoj proizvod zaščitili z evropsko zaščiteno označbo porekla. To je zaščita imena kmetijskega pridelka, živila ali vina, ki se prideluje, predeluje in pripravlja na geografskem območju, po katerem se imenuje, na kakovost pa močno vplivajo okoljski dejavniki, pri čemer gre za preplet naravnih danosti in človeškega dela; lokalnih izkušenj in znanja.

Slovenci smo med drugim že zaščitili Kočevski gozdni med in Kraški med. Stopnja samooskrbe s sladko snovjo, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane (kot besedo méd razlaga SSKJ2), je po podatkih statističnega urada visoka; leta 2022 je imel vsak prebivalec Slovenije za prehrano na voljo kilogram medu. Da ima priljubljeno živilo in sladilo tudi močno simboliko, se odraža v jeziku. Med lahko ekspresivno označuje nekaj 'kar je prijetno, ugodno' (SSKJ2). Poleg tega je med sestavina več frazemov; nekdo je lahko sladek kot med ali pa mu pade sekira v med. Kjer se cedita med in mleko, je vsega v izobilju.

Iz splošnega jezika še pogled v strokovni jezik. Termin med ima v čebelarstvu definicijo 'naravno sladka snov, ki jo čebele predelajo iz medičine ali mane z dodajanjem izločkov zlasti slinskih žlez in jo shranjujejo v satnih celicah, v katerih predvsem zaradi prezračevanja dozoreva' (Čebelarski terminološki slovar).

Naj med pridelujemo ali le uživamo, vpis imena Istrski med v register pri evropski komisiji je razlog za zadovoljstvo.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: Jera Sitar.