Štórklja

Po razlagi SSKJ je štorklja »velika močvirska ptica selivka z belim perjem po telesu, črnimi perutmi in dolgimi golimi nogami«, ki nas s svojo močno simboliko rojstva spremlja v vsakodnevnem življenju. Njeno podobo lahko vidimo na dvoriščih, vratih in terasah slovenskih domov, kjer naznanja prihod novega družinskega člana ali članice. Upodobljena je tudi na slovenskem kovancu za en cent.

Obstaja okoli 20 vrst štorkelj, najbolj znani sta bela in črna štorklja. V Sloveniji bela štorklja velja za simbol Pomurja, obe vrsti pa živita in gnezdita tudi drugod. Bela štorklja si gnezdo iz vej zgradi v bližini človeka, navadno na telegrafskih ali električnih drogovih, stebrih, postavljenih prav v ta namen, redkeje na slemenih streh in dimnikih.

Beseda štorklja v slovarjih na portalu Fran.

Po zadnjih podatkih Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps), ki vseslovenski popis bele štorklje izvaja od leta 1999, se letos v Sloveniji ponašamo z rekordnimi 311 pari in 673 mladiči. Za dobrobit teh veličastnih ptic kot dela slovenske naravne (in kulturne) dediščine si prizadeva naravovarstveni projekt Leti, leti štorklja, ki že nekaj leta zapored spremlja njihovo selitveno pot v Afriko.

Štorklje so imenitni jadralci, ki večino svoje selitvene poti prejadrajo z izkoriščanjem toplih vzgonskih vetrov. Tako so med drugim prav znamenite fotografije štorkelj Ottomarja Anschütza iz leta 1884 navdihnile poskusni model jadralne naprave, ki jo je v poznem 19. stoletju skonstruiral nemški pionir letalstva Karl Wilhelm Otto Lilienthal in z njo uspešno poletel. Po SSKJ pa je poznan tudi pomen štorklje kot »nemškega enokrilnega izvidniškega letala« iz druge svetovne vojne.

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Nataša Gliha Komac.