V Louvru prvič razstava mode, Mona Liza bo šla na svoje

V Louvru so pred nekaj dnevi prvič odprli razstavo visoke mode. Gre za mojstrovine, ki so nastale od vključno 60. let prejšnjega stoletja do danes. Tipično muzejsko vzdušje je sicer ohranjeno, saj so izrazni oblačilni kosi najbolj legendarnih blagovnih znamk od Chanela do Diorja tematsko umeščeni med še bolj dragocene umetniške eksponate. Kreacije petinštiridesetih modnih oblikovalcev, med drugim Giannija Versaceja, Yvesa Sainta Laurenta in Karla Lagerfelda, vključujejo sedemdeset oblačil in trideset modnih dodatkov.

»Pariz je modna prestolnica, kjer so modne hiše zelo močno povezane, Louvre pa je v srcu Pariza,« je na odprtju pojasnil direktor dekorativnih umetnosti v Louvru in kustos razstave Olivier Gabet. Po njegovih besedah so bile v muzeju sicer že večkrat imenitne modne revije, toda takšne postavitve, ki si jo je mogoče ogledati letos vse do 21. julija, še ni bilo. Za CNN je dejal, da Louvre oziroma visoka umetnost mnogim modnim oblikovalcem od nekdaj prinaša ultimativni navdih.

Poklon kralju visoke mode

To je posebej veljalo za slovitega vizionarja Christiana Diorja, enega najbolj zaslužnih modnih oblikovalcev za povojni preporod Pariza kot modne prestolnice. Prav z Diorjevo kreacijo se razstava tudi začenja. Ob razkošni svileni obleki nekdanjega Diorjevega oblikovalca Johna Galliana je baročni portret Ludvika XIV., kar seveda ni naključje. T. i. Sončni kralj, ki je pred selitvijo v Versajsko palačo nekaj časa živel prav v Louvru, velja za kralja visoke mode.

V Louvru stalno razstavljena slika vizionarskega francoskega kralja Ludvika XIV., ki je med drugim zaslužen tudi za menjavanje modnih smernic. FOTO: Dokumentacija Dela

On je bil tisti, ki je v 17. stoletju v Franciji razvijal in podpiral proizvodnjo oblačil in modnih dodatkov do te mere, da je popolnoma prevzela modni primat Španiji. Po njegovi odredbi so morali krojači in šivilje izbirati v državi narejene materiale ter dvakrat na leto ponuditi novosti, čemur danes pravimo modne sezone in smernice oblačenja. Ludvik je s svojo ljubeznijo do razkošja in z izpiljenim občutkom za estetiko oblačenja, ki je vključevalo tudi androgine elemente, svet mode in umetnosti spremenil ter zaznamoval za vedno. 

Nov veliki vhod in višja vstopnina

Louvre, ki ima najbolj osupljivo zbirko umetnin od antike naprej, je kot sklop stavb sicer dotrajan, potencialno ogrožajoč tako za osebje in obiskovalce kot umetnine. Posebej izpostavljena je steklena piramida kot vstopna točka, postavljena leta 1989, saj zamaka in postaja čedalje bolj nevarna. Zaradi prevelike gneče je tudi umirjeno uživanje v umetnosti že dolgo skoraj nemogoče. Po poročanju Guardiana je direktor Laurence des Cars prejšnji teden ministrstvo za kulturo pozval k nujnemu ukrepanju. Morda je bila posledica tega nedavna najava francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da sledi obnova.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je prenovo Louvra najavil stoječ pred slovitim platnom Leonarda Da Vincija Mono Lizo, ki si jo bo v prihodnosti mogoče ogledati le še s posebno vstopnico. FOTO: Bertrand Guay/AFP

Ta naj bi trajala deset let, med večjimi spremembami pa bodo nov veliki vhod, nujna razširitev prostorskih kapacitet ter ločena soba za najbolj znani portret na svetu, Mono Lizo. Slovita Da Vincijeva muza s skrivnostnim nasmeškom iz 16. stoletja bo premeščena v le njej posvečen prostor s posebnim vhodom in vstopnico; trenutno visi v družbi beneških slikarskih mojstrov.

Prenova bo seveda velik finančni zalogaj, po izračunu francoskih medijev bo zahtevala na stotine milijonov evrov, kar naj bi vsaj delno pokril muzejski fond. Macron je naznanil, da bodo obiskovalci Louvra iz držav zunaj Evropske unije od prvega januarja prihodnje leto morali plačati višjo vstopnino. Ta trenutno znaša 22 evrov. Le lani je muzej obiskalo 8,7 milijona ljudi, največ iz ZDA in Kitajske. Predsednik Francije pričakuje, da jih bo po obnovi še tri milijone več.