Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet so ljudje

Po tridesetih letih se pogovarjamo o enakih stvareh

»Smo na točki, na kateri se ne sodi le Izraelu, ampak gre za celotno mednarodno humanitarno pravo in njegov okvir,« pravi bosanska begunka.
Arnesa Buljušmić-Kustura je avtorica knjige Pisma iz diaspore – Zgodbe o vojni in njenih posledicah. FOTO: omrežje X
Arnesa Buljušmić-Kustura je avtorica knjige Pisma iz diaspore – Zgodbe o vojni in njenih posledicah. FOTO: omrežje X
I. B.
18. 1. 2024 | 13:35
18. 1. 2024 | 13:55
2:20

Aktivistka in pisateljica Arnesa Buljušmić-Kustura, ki je kot otrok živela v obleganem Sarajevu in jo je pri petih letih zadel strel ostrostrelca, je ob južnoafriški tožbi pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, v kateri Izrael obtožujejo genocidnih dejanj nad Palestinci v Gazi, najvišji sodni organ Združenih narodov pozvala k ukrepanju, saj bo sicer srbski genocid izpred tridesetih let po njenem mnenju postal precedens za druga podobna dejanja.

Londonski časnik Guardian je prenesel njene izjave med bivanjem v Londonu: »Noro je slišati, da smo po tridesetih letih še zmeraj v enakem položaju in se pogovarjamo o enakih stvareh,« je povedala aktivistka, ki zdaj živi v Iowi, kjer vodi bosansko-ameriško združenje. »Trenutno smo na točki, na kateri se ne sodi le Izraelu, ampak gre za celotno mednarodno humanitarno pravo in njegov okvir,« je dodala.

Po ogledu poročil iz Haaga prejšnji teden je javnemu pozivu sodišču priložila več kot tisoč podpisov preživelih iz Bosne, Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva in sodišče opozorila, naj prepreči, da bi se s tako imenovanimi začasnimi ukrepi, ki jih Izrael odločno zavrača, zgodovina ponovila. Sodišče je pozvala k »nujnim ukrepom, ki bi preprečili nadaljnja množična grozodejstva. Zgodovina je pokazala, da je mednarodna skupnost, ki leta 1993 v Bosni in Hercegovini ni bila zmožna ob pravem času zagotoviti premirja, dopustila genocid, prisilna preseljevanja in različne zločine proti človečnosti.« Sorodniki Arnese Buljušmić-Kustura so bili med sto tisoč ubitimi v vojni, njen oče je preživel bivanje v taborišču, posmrtnih ostankov preostale družine niso nikdar našli.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine