Resevna je za Šentjur to, kar je za Ljubljano Šmarna gora

Resevna s 682 metri je najvišji vrh v okolici Šentjurja – dviga se jugozahodno od mesta. Hrib, ki ga imajo domačini za svoj Triglav, je poraščen z mešanim gozdom, bogat z borovnicami, gobami in kostanjem, spomladi in jeseni pa tudi z resjem, po katerem je dobil ime. Na vrhu je postavljen 20 metrov visok razgledni stolp, s katerega se vidi daleč naokrog. Nekaj metrov pod vrhom, na jasi na vzhodni strani, stoji prenovljen planinski dom, ki so ga odprli konec aprila letos.

Nekdanji dom je bil namreč dotrajan in ni več ustrezal sodobnim standardom. Kot preberemo na spletni strani planinskega društva Šentjur, so že sredi 50. let pod vrhom zgradili skromno zavetišče, leta 1961 pa so začeli graditi sedanji planinski dom in ga zaradi pomanjkanja finančnih sredstev urejali več let. »Takrat se je gradilo predvsem z donacijami, materiali pa so bili seveda precej slabši od današnjih,« je povedal predsednik društva Peter Jevšnik.

Obnove so se lotili lanskega aprila, odprli so ga 23. aprila letos. »Z obnovo smo dobili skupna ležišča v podstrešnem delu, apartmajski sobi, predvsem pa je bila nujna obnova sanitarij. Prenovili smo tudi mansardo in uredili večja večnamenska prostora,« je naštel Jevšnik. Prenočitvene zmogljivosti so sicer za zdaj prazne, saj dom še ni do konca opremljen. Ko bo, bodo ponujali okrog 35 ležišč z dvema apartmajskima sobama, v gostinskem delu pa je prostora za okrog 50 ljudi. »A žal smo odvisni predvsem od donacij, društvo namreč z denarjem, ki ga dobi od najemnine in občine, ne more pokriti stroškov te opreme.«

Celotna naložba je bila vredna 420.000 evrov. Del zneska so pridobili na dveh razpisih, in sicer za energetsko sanacijo prek ministrstva za gospodarstvo, del pa iz evropskih sredstev. Občina je prispevala 250.000 evrov, preostalo so zbrali z donacijami. Kot je povedal Jevšnik, bi moral planinski dom zdržati vsaj tri ali štiri desetletja: »Seveda pa ga je treba ves čas vzdrževati.« Dodal je, da bo treba po prenovi urediti še okolico. Dom je sicer odprt od srede do nedelje vse leto.

Planinski dom Petra Stanteta - Skale je bil zgrajen v počastitev spomina na padle borce Prve celjske čete in Kozjanskega odreda, ki so »dali v letih 1941–1945 na Resevni svoja mlada življenja za svobodo domovine in srečo človeka«, preberemo na spominski plošči na domu.

Obiskovalcev ne manjka

Resevna je ena najbolj priljubljenih pohodniških točk v bližnji okolici. Največ obiskovalcev zabeležijo ob koncu tedna, ob delovnih dneh pa srečamo le posamezne pohodnike, ki uživajo v mirnem objemu narave. Kot je nekoč dejal nekdanji predsednik šentjurskega planinskega društva Miro Rožej, je za Šentjur Resevna to, kar je za Ljubljano Šmarna gora. S tem se strinja tudi sedanji predsednik.

Vsako leto se v knjigo vpiše okoli 8000 obiskovalcev, a po Jevšnikovi oceni jih je precej več. »Na Resevno pride okrog 16.000, celo 20.000 obiskovalcev na leto. Za pohodnike se nam ni treba bati, kajti Resevna je postala točka, ki privablja, tudi kulinarika odtehta, prav tako prijaznost osebja, ki dela tukaj.« Med drugim se na Resevni lahko okrepčamo z enolončnicami, juhami, zavitkom …

Večina pohodnikov je iz bližnje okolice, a prihajajo iz vse Slovenije, tudi tujine. Na vrh vodi veliko poti, vsem pa je skupno to, da so precej nezahtevne in zato primerne za družine z otroki.

Ena od poti, ki jo je omenil Jevšnik, je Gaberškova, poimenovana po Jožetu Gaberšku, ki je bil predsednik PD Šentjur v letih 1957–1977, nato do leta 1988 častni predsednik. Pot se začne v Šibeniku pri Šentjurju, kjer stoji pod skalno steno v soteski potoka Kozarica nekdanji Ferležev mlin, ki je razglašen za tehniški kulturni spomenik in je preurejen v muzej. Sicer pa vodijo urejene poti iz Šentjurja oziroma Krajnčice, izhodišča so tudi v Celju, Štorah, na Svetini – predvsem za tiste, ki si želijo daljšega pohoda.

Le kilometer pod vrhom je velika jasa s tabornim prostorom in parkiriščem. Nekateri parkirajo tam in se odpravijo do koče – kar vzame le 15 minut. Na Resevno je mogoče tudi kolesariti; hrib je že vpisan med turnokolesarske poti. Kot je pojasnil Jevšnik, načrtujejo ureditev logistike za kolesarje, denimo postavitev stojala za orodje in ureditev markacij.

Če bi znižali Celjsko kočo ...

Na robu gozda pod vrhom stoji spomenik NOB, posvečen Cvetki Jerin in Dušanu Lahu. Vsako leto marca pripravijo tu prireditev v spomin na tragične dogodke druge svetovne vojne. Sicer pa se največ obiskovalcev na Resevni zbere prvega maja. Praznovanje pripravljajo tako rekoč od ustanovitve šentjurskega planinskega društva, od leta 1951.

Društvo je na Resevni leta 1953 zgradilo lesen, 12 metrov visok razgledni stolp, leta 1996 pa so postavili kovinskega, zgrajenega ob pomoči občine in številnih donatorjev. Stolp je visok 20 metrov in morda ni najbolj primeren za tiste, ki se bojijo višine, vsekakor pa se je vredno povzpeti nanj, saj se vam odpre prelep razgled. Na vrhu rado piha tudi v poletnih dneh, zato dodatna majica ali jopica ni odveč.

S stolpa na vzhodu in jugu seže pogled do Kozjanskega hribovja, na severovzhodu do Boča, Plešivca, Donačke gore pa vse do Slemena nad Zagrebom. Na jugozahodu so Svetina, za njo Tolsti vrh in levo Posavsko hribovje. Proti severozahodu se odpre pogled na Celjsko kotlino s Celjem, kadar je jasno, se vidijo Kamniško-Savinjske Alpe. Jevšnik se pošali, da bi, če bi malce znižali Celjsko kočo in Tolsti vrh, videli vse do Triglava.

Na severu pod pobočji Resevne leži Šentjurska dolina, v ozadju se vidijo severna naselja občine. Na obzorju se riše Konjiška gora, levo Paški Kozjak, za njim Uršlja gora, desno pa vidimo vso južno stran Pohorja z Roglo. Seveda v jasnem vremenu.