Pritisk na Izrael zaradi humanitarne blokade Gaze

Pet mesecev zatem, ko je generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo, s katero je najvišji svetovni sodni organ prosila za svetovalno mnenje o obveznostih Izraela do Palestincev v Gazi in do agencij ZN, delujočih na okupiranih palestinskih ozemljih, se je na meddržavnem sodišču (ICJ) v Haagu začela ustna obravnava primera. Glavni cilj kritikov Izraela je povečati pritisk na judovske oblasti, da sprostijo več tednov trajajočo popolno blokado humanitarne pomoči v porušeno palestinsko enklavo.

Slovenija je ena od 38 držav, ki bodo v postopku predložile izjave. Z Norveško in še 24 državami je bila tudi med predlagateljicami decembrske resolucije generalne skupščine ZN, ki prosi sodišče, naj poda neobvezujoče mnenje o tem, kakšne so obveznosti Izraela kot okupacijske sile in države članice ZN v zvezi s prisotnostjo in dejavnostmi svetovne organizacije, drugih mednarodnih organizacij in tretjih držav na okupiranem palestinskem ozemlju.

Ker se je Izrael odločil, da na tej točki ne bo izkoristil priložnosti za sodelovanje v ustni obravnavi, je sodišče prvi dan največ časa namenilo poslušanju argumentov predstavnikov generalnega sekretariata ZN in Palestine, ki so sodni postopek poskušali umestiti v širši kontekst nevzdržnih razmer v Gazi, kjer živi več kot dva milijona Palestincev.

»Od 2. marca v Gazo nista bila dovoljena nobena humanitarna pomoč ali komercialno blago«, zaradi česar tamkajšnjemu prebivalstvu grozijo uničujoče humanitarne posledice, je pred senatom sodišča poudarila Elinor Hammarskjö​ld, generalna podsekretarka ZN, pristojna za pravne zadeve, in vztrajala, da ima Izrael po mednarodnem pravu jasne obveznosti za zaščito palestinskih civilistov, pa tudi osebja ZN, ter da mora okupirano ozemlje upravljati v korist lokalnega prebivalstva, in sicer z olajšanjem izvajanja programov pomoči, izobraževanja in vzdrževanja zdravstvenih storitev, vključno s tistimi, ki so jih vzpostavili ZN.

Izrael zavrača sodelovanje z UNRWA

Na palestinskih ozemljih skupaj deluje trinajst entitet ZN, vključno z leta 1949 ustanovljeno agencijo ZN za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (UNRWA), ki jo je Izrael po sedmooktobrskem napadu in izbruhu vojne v Gazi obtožil sodelovanja s skrajnim palestinskim gibanjem Hamas. Izraelski parlament je oktobra lani sprejel dva zakona, na podlagi katerih je vlada Benjamina Netanjahuja končala sodelovanje z agencijo, kar je močno otežilo humanitarna prizadevanja v Gazi in na drugih zasedenih palestinskih ozemljih.

»Stradanje je tu. Humanitarno pomoč uporabljajo kot orožje,« je med predstavitvijo argumentov pred ICJ opozoril Amar Hidžazi, palestinski odposlanec na Nizozemskem, rekoč, da so skladišča ZN in drugih mednarodnih agencij prazna.

Pri tem je spomnil, da je sodišče s sprejetjem tako imenovanih začasnih ukrepov v zadnjih letih večkrat odredilo Izraelu, naj omogoči neomejen dotok humanitarne pomoči v Gazo. »Toda Izrael tega ni storil,« je poudaril Hidžazi, prepričan, da je v ozadju blokade pomoči poskus »uničenja temeljev življenja v Palestini«.

Večina sodelujočih držav se bo med predstavitvijo ustnih argumentov po pričakovanjih postavila na stran Palestincev in pozvala Izrael, naj sprosti humanitarno pomoč.

Izraelske oblasti so nakazale, da tovrstnemu pritisku ne nameravajo popustiti. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je v odzivu na sodni proces v Haagu obtožil ZN in generalnega sekretarja organizacije Antónia Guterresa, da poskušata z zlorabljanjem mednarodnega prava in mednarodnih institucij Izrael prikrajšati za pravico do samoobrambe in državo prisiliti v sodelovanje z organizacijo UNRWA, za katero izraelska vlada vztrajno ponavlja, da je »okužena s Hamasovimi teroristi«. »To se ne bo zgodilo,« je vztrajal Saar.