Pa smo dočakali prazen Trg svetega Marka

V Italiji so še pred kratkim sprejemali predpise, s katerimi so poskusili vzgojiti turiste, ki so se drenjali na njihovih znamenitostih, da bi naredili najbolj nepozaben selfi, si brezobzirno vzeli prostor za piknik ali hodili razgaljeni po ulicah njihovih mest. Zaradi koronavirusa se je tako rekoč čez noč vse spremenilo. Znamenitosti samevajo, mediji objavljajo fotografije s prizori prej in potem. Besedo overtourism, čezmerni turizem, je zamenjalo njeno nasprotje, undertourism, ko so potenciali neizkoriščeni.



Najprej so prišle poplave, nato bolezen, so v časniku New York Times opisali niz nesreč, ki so v zadnjih mesecih doletele Benetke. Medtem ko so si prebivalci po eni strani oddahnili od tisočev turistov, ki so se zgrinjali k njim iz velikanskih turističnih križark, se kljub vsemu bojijo prihodnosti, kajti mnogi živijo prav na račun turizma. Od izbruha (21. februarja) virusa v Italiji je mesto na vodi po ocenah združenja beneških hotelirjev izgubilo 70 odstotkov tujih turistov.



Toda to je bil najbrž šele začetek, kajti zdaj je vsa država v karanteni, odpovedi poletov se vrstijo. Z znamenitih Španskih stopnic v Rimu so v zadnjem času prišli posnetki osamljenih turistov, še pred časom oblegane kavarnice v Milanu so imele le nekaj gostov, ki so se še upali premikati po ulicah, zdaj tudi to ni več mogoče brez opravičljivega razloga. Pravila karantene namreč prepovedujejo ljudem tudi vstopanje in izstopanje iz zaprtega območja brez resnega in nujnega razloga.
 

Rezervacije odpovedujejo

Izbruh virusa v sosednji državi čutimo tudi v Sloveniji. V Ljubljani so od 1. do 8. marca zaznali polovico manjši obisk iz Italije. »Največje zmanjšanje zaznavajo ponudniki namestitev v Ljubljani, po ocenah od 30- do 60-odstotni upad rezervacij. S podaljševanjem možnosti odpovedi poskušajo zadržati rezervacije, kolikor dolgo je mogoče,« so sporočili iz Turizma Ljubljana. Agencije poskušajo pripeljati goste v Slovenijo tudi prek drugih letališč, namesto čez severno Italijo, so dodali.



Ker se razmere hitro spreminjajo, ni mogoče ugibati, kako se bo gibanje turistov spreminjalo v prihodnjih mesecih. »Upamo, da se bodo razmere čim prej normalizirale in se vsaj maja postopno izboljšale. Obisk marca in aprila bo gotovo najbolj prizadet,« so ocenili v Turizmu Ljubljana. Februarja v Ljubljani še ni bilo čutiti posledic širjenja preplaha zaradi koronavirusa, saj so našteli 17 odstotkov več tujih obiskovalcev kot februarja lani, razen iz Japonske, Kitajske in Velike Britanije.
 

Leto, ko je Japonska pričakovala turistični rekord

O velikem upadu turistov poročajo z vsega sveta, kajti le malo je območij, na katerih ni bilo primerov koronavirusa, predvsem pa vsi čutijo posledice prizemljitve prebivalcev Kitajske, ki so v številnih državah predstavljali levji delež v beri turističnih prihodov. Tajska poroča o skoraj 45-odstotnem zmanjšanju turistov februarja v primerjavi z istim mesecem leto prej, za kar 85 odstotkov je upadlo število prihodov iz Kitajske. Pregovorno rajske plaže so zdaj bistveno manj obljudene, prav tako zelo obiskane znamenitosti v Bangkoku, tudi iz sosednje države, Kambodže, prihajajo posnetki skoraj praznih poti, ki vodijo med templji Angkor Vata.

Predvsem zaradi odpovedi gostov iz Kitajske imajo komaj kaj obiskovalcev znamenitosti na Japonskem. Znamenita ribja tržnica Cukidži je skoraj prazna, številne stojnice in restavracije so zaprle vrata – in to v letu, ko je Japonska zaradi olimpijskih iger načrtovala nov rekord: 40 milijonov turistov, največ so jih pričakovali prav iz Kitajske in Južne Koreje, ki spadata v vrh prizadetih držav. Gostje iz teh so v preteklih dveh letih predstavljali polovico turističnih prihodov na Japonskem. Zdaj so izginili iz te pogače.

Država, ki je pričakovala, da jo bo turizem potegnil iz brezna, je bil tudi Egipt. Število obiskovalcev je v zadnjem desetletju zdesetkala revolucija iz leta 2011. Predlanskim so se končno približali številki turističnih prihodov in prihodkom iz leta 2010 ter kovali velike načrte za to leto, zdaj so tudi tam izginili turisti iz Kitajske, potovanja so odpovedale številne evropske in arabske države, oblasti pa uvajajo ukrepe za preprečitev širjenja virusa, ki se je pojavil tudi v tej državi na severovzhodu Afrike.


 

Marshallovi otoki ne sprejemajo gostov

Različne ukrepe, ki kajpak zelo vplivajo na turizem, sprejemajo tako rekoč vse države. Izrael je, denimo, odredil 14-dnevno karanteno za vse, ki pripotujejo v državo, Marshallovi otoki, skupek atolov sredi Tihega oceana, pa v naslednjih dveh tednih ne bodo sprejemali obiskovalcev, ki bi hoteli k njim pripotovati z letalom. Prepovedali so tudi prihode z ladjo prebivalcem desetih držav, med temi so Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Nemčija, Francija in Španija. Marshallovi otoki, ki imajo skupaj manj kot 80.000 prebivalcev, so leta 2018 sprejeli 6800 turistov iz tujine; doslej primerov koronavirusa še niso zaznali, je pa preplah na otokih Fidži in Tonga prišel tudi do njih.