Bled – Množični turizem s seboj potegne vrsto priložnosti in izzivov, vendar tudi težav. Nič drugače ni na Bledu, kjer zadnja leta vsako sezono postavljajo rekorde po številu obiskovalcev in prenočitev, ceno pretiranega turizma pa, kot trdijo sami, plačujejo občani. Nekaj najbolj zavzetih se je povezalo v društvo Spoštujmo Bled, ki opozarja na težave in poskuša iskati rešitve.



»Turizem prihaja v kombinaciji hkrati s pozitivnimi in negativnimi učinki. Pozitivni so delovna mesta, možnost zaslužka, razvoj infrastrukture in s tem večja kakovost življenja lokalnega prebivalstva, negativni pa omejevanje dostopa občanom do dobrin, pretirana izraba resursov, onesnaževanje vode in zraka, hrup, smeti … Več obiskovalcev pomeni več pozitivnih in več negativnih učinkov. Že v prejšnjem tisočletju smo imeli debato o masovnem turizmu kot nečem slabem in škodljivem za vse vrste okolij in o nemasovnem, ki privablja kakovostne goste, s čimer smo seveda mislili dobro situirane goste. Bomba je udarila predlanskim, ko so mediji iznašli skovanko 'preturizem' in z njo opozorili na Barcelono, kjer so lokalni prebivalci ponoreli in na demonstracijah turiste pošiljali domov. Doxeyjev indeks iritacije pravi, da ko ni ravnotežja med pozitivnimi in negativnimi vplivi, postanejo prebivalci živčni in se lahko zgodi marsikaj,« pojasnjuje Tanja Mihalič z ljubljanske ekonomske fakultete, ena največjih poznavalk slovenskega turizma.





Turizem mora biti trajnosten, opozarja, torej naj daje pozitivno bilanco pri ekonomskih, družbeno-kulturnih in naravnih vplivih ter pripelje do tega, da lokalni prebivalci, ki so prvotni razlog za to, da se nekje ukvarjajo s turizmom, živijo bolje. Eden od stebrov trajnosti je ekonomski: »Ne zavzemam se za profit in izkoriščanje virov, ljudi, naravnih in kulturnih dobrin v turizmu, za logiko kapitala. Toda to je mehanizem, na katerega moramo računati, pravzaprav edini, ki nam je na razpolago.«

Izletniška, ne več počitniška destinacija

Za zdajšnje stanje ne le na Bledu, tudi na državni ravni, je vsaj pet razlogov, je prepričan arhitekt in urbanist Janez Lajovic: »Prvi je povečana kupna moč. Pred 150 leti, v času Riklija, si je obisk Bleda lahko privoščila peščica najbogatejših družin, ki so se prišle tiho namakat v mineralni vrelec. Za današnje množice mladih z bogatejšega Zahoda pa je čim bolj hrupno celonočno pijančevanje na prostem vrhunec izleta.« Med preostalimi vzroki so po njegovem vrnitev kapitalizma, želja tudi večine staroselcev po hitrem zaslužku, nezmožnost ali vsaj pretirano oklevanje lokalne oblasti za uveljavitev jasnih določb in navodil že pred leti sprejetih ureditvenih načrtov. »Želje, da bi se kopali v tako samotnem jezeru kot pred 50 leti, ne bo nikoli več mogoče uresničiti, se ji pa lahko zelo približamo, če uporabi jezerskih vodnih površin dodamo rečne, omogočimo dostope in uredimo – a brez betoniranja obrežij – privlačen, toda danes neizkoriščen svet ob obeh bregovih Save Bohinjke, ki je edinstveno lepa in povrhu velik del leta topla reka,« doda Lajovic.





Da Bled ni več počitniški kraj, kot je bil v preteklosti, temveč vedno bolj izletniška točka, ki v sezoni odraža vse lastnosti množičnega turizma, je prepričan predsednik društva Spoštujmo Bled Srečko Kunčič: »Množični turizem prinaša povečan ogljični odtis, več odpadkov, večjo porabo pitne vode, kaotičen promet. Posledic na okolje pa ne plača in ne trpi turistično gospodarstvo, temveč lokalna skupnost.« Po njegovem so interne strategije ponudnikov sob nasprotne sprejetim dokumentom lokalne skupnosti in sledijo zgolj ekonomski logiki, da je najdražja prazna oziroma neprodana soba, zato je najbolje, da se soba vsak dan menja z novimi gosti.

Dolžina bivanja gostov le 2,2 dneva

Cilj je butični turizem, toda praksa odseva številnost namesto kakovosti, povprečna dolžina bivanja gostov na Bledu je bila lani le 2,2 dneva. »Veliko podobnih krajev po svetu zaradi prevelike ranljivosti na občinski ravni sprejema omejevalne in zaščitne ukrepe, česar na Bledu nismo deležni. Dovolj nam je izgovorov, da je za to pristojna država, ta pa pristojnost vali na lokalno skupnost, obenem se izgovarja, da v liberalni, kapitalistični ureditvi ne more omejevati svobode podjetniške dejavnosti,« poudarja Kunčič. Društvo, ki ga vodi, opozarja na razkorak med načrtovanimi občinskimi cilji in dejanskim stanjem, ki ga v poletni sezoni odsevajo prometni zamaški, hrup, huligansko vedenje turistov, kopanje ob skoraj celotni obali jezera, hitra hrana na vsakem koraku, tudi na promenadi, odpiranje trgovin v neposredni bližini jezera, množična gradnja in predelava vil in stanovanjskih objektov v nizkocenovne hostle, sobe in apartmaje, izsekavanje gozda, krčenje javnih in parkovnih površin, uničevanje kmetijskih in zelenih površin ...





V društvu so pripravili sklop več kot 20 predlogov, z nekaterimi se dotikajo tudi ta hip najbolj perečih izzivov občine. Po njihovem Bled potrebuje obvoznico za Pokljuko in Bohinj, in ne razbremenilnih cest, ki samo umetno razkosajo in omejujejo kraj, umeščen med sotočje Save Bohinjke in Dolinke. Turizem je kapitalsko intenzivna dejavnost in izrazito primeren za vlaganja tujega kapitala, zato je treba narediti jasen načrt glede prostorskega planiranja na državni in občinski ravni, dodajajo. Nasprotujejo načrtovani gradnji kampa na levem bregu Save Bohinjke pri mostu, dokler ne bo rešena prometna infrastruktura za Bled in Bohinj.

Glede turizma pa: »Občina bi morala sprejeti ukrepe za omilitev težav, ki jih povzroča čezmerni turizem ob vrhuncu sezone, morda v določenem obdobju celo drastično omejiti število turistov. Z opustitvijo tradicije zdraviliškega in družinskega turizma je bila storjena velika napaka, zato je treba to obnoviti in ponudbo prilagoditi današnjemu gostu. Občina tudi premalo stimulira kakovostno nastanitveno specializirano ponudbo, kamor sodijo manjši hoteli. Spodbujati mora zeleni in eko turizem pa tudi dvigniti okoljsko ozaveščenost. Določiti bi bilo treba meje, ki jih še prenese to zelo občutljivo okolje.«