Zasebni domovi tudi za četrtino dražji

Predlog za višje cene oskrbe je v marcu posredovala večina domov za starejše. Tisti, ki so že prejeli soglasje ministrstva, so ceno oskrbe prve kategorije v povprečju povišali za 2,9 odstotka, oskrbe četrte kategorije pa za 2,8 odstotka. Za stanovalce se bo višja cena poznala na položnicah za marec, ki jih bodo dobili v aprilu.

Desetina domov se ob rednem marčevskem usklajevanju cen za dvig oskrbnine ni odločila. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so prejeli 76 vlog domov za povišanje cen. Vseh še niso pregledali, do zdaj pa so izdali soglasja 44 izvajalcem institucionalne nege. Pri drugih še čakajo na prejem zahtevanih dopolnitev k vlogam, soglasja bodo predvidoma izdali do konca tedna.

V Šentjanžu dvig tudi za 9,2 odstotka

Med izvajalci, ki so že prejeli soglasje, je ceno oskrbe prve kategorije najbolj zvišal Dom sv. Eme v Šentjanžu, in sicer za 9,2 odstotka. Oskrbnino je najmanj podražil Koroški dom starost­nikov, in sicer v enoti Slovenj Gradec, kjer je cena oskrbe prve kategorije višja za 0,7 odstotka. V tabeli so navedene povprečne cene oskrbnega dne v standardni dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij v domovih, ki so že prejeli soglasje za posamezno kategorijo oskrbe.

Med zasebnimi domovi s koncesijo in javnimi domovi pa so opazne razlike v ceni. Po podatkih MDDSZ je cena oskrbe prve kategorije pri koncesionarjih v povprečju višja za 24 odstotkov od povprečne v javnih zavodih, povprečna cena oskrbe četrte kategorije pa za 13 odstotkov. Med koncesionarji, ki so že dobili soglasje ministrstva, ima najvišjo ceno Socialnovarstveni zavod Vitadom v enoti Dom starejših Škofljica, in sicer stane oskrba prve kategorije 34,69 evra na oskrbni dan, najnižjo ceno oskrbe prve kategorije pa ima Dom Nine Pokorn Grmovje, 18,28 evra na oskrbni dan.

Ob rasti cen pričakujejo tudi izredno uskladitev

V domovih za starejše kot glavni razlog za dvig cene večinoma navajajo višje stroške energentov. Na vprašanje, ali lahko stanovalci glede na številne podražitve, tudi cen hrane in drugih dobrin, letos pričakujejo še kakšno podražitev, na MDDSZ odgovarjajo, da po njihovem mnenju dodat­nih uskladitev ne bo, saj so izvajalci v ceni storitve že upoštevali rast stroškov materiala in storitev. Sredstva za višje stroške dela, ki so posledica sklenjenega aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, pa so zagotovljena iz državnega proračuna.

Infografika Dela

Po pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarst­venih storitev se namreč cene običajno spreminjajo enkrat na leto, v marcu. Dodatna uskladitev je dopustna samo izjemoma, če je rast posameznega elementa cene v obdobju po zadnji uskladitvi tolikšna, da bi to lahko vplivalo na povečanje cene za več kot tri odstotke, ali če se stroški dela povečajo za več kot 1,5 odstotka po zadnji uskladitvi, še pravijo na MDDSZ.

Drugače meni Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS). Po njegovem je ob nadaljevanju trenutnih pritiskov dobaviteljev po dvigu cen zelo verjetno, da bodo domovi prisiljeni izvesti izredno uskladitev cen; to lahko storijo, če rast stroškov dela, materiala in storitev v obdobju od zadnje uskladitve zahteva več kot triodstotni dvig cene oskrbe.

Višje cene mleka, mlečnih izdelkov, mesa …

Po zadnjih podatkih članov SSZS so dobavitelji znotraj okvirnih sporazumov že povišali cene za sveže mleko, skuto, sladko smetano in maslo izbrane kakovosti za 29,98 odstotka, za sir, trajno mleko, kislo smetano in maslo za 19,17 odstotka, za konzervirano hrano za 30 odstotkov, za ribe in morske sadeže za 24 odstotkov, za lokalno pridelan kefir za 4,99 odstotka, za piščančje meso in izdelke izbrane kakovosti za 14,99 odstotka ter za perutninsko meso in izdelke za 17,23 odstotka, navaja Sahernik.

Infografika Dela

»Povprečna napovedana rast cene živil v 41 socialnovarstvenih zavodih tako znaša že več kot 17 odstotkov, nekateri izdelki pa se dražijo vse do najvišje meje, določene z zakonom o javnih naročilih, tj. 30 odstotkov. Še bolj drastične so razmere pri energentih. Pred kratkim smo recimo zagnali novo skupno javno naročilo za dobavo zemeljskega plina za 36 socialnovarstvenih zavodov. Postopek še ni končan, ocenjena vrednost javnega naročila pa se je od septembra 2021 povišala za približ­no 325 odstotkov,« pravi Deni Sahernik.

SSZS je zato pristojnim že predlagala, da po vzoru zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu oblikujejo tudi začasne ukrepe za omilitve posledic dviga cen energentov za področje socialnega varstva in tako preprečijo, da bodo izvajalci prisiljeni to breme prenesti na uporabnike.

Podražitev tudi drugih storitev

Zaradi visoke rasti stroškov poslovanja v zadnjem obdobju je mogoče pričakovati tudi podražitve drugih storitev, je povedal Denis Sahernik. Sem sodijo uporaba lastne televizije, storitev selitve, čiščenje sobe večkrat na teden kot sicer, pomoč pri osebni higieni in izvajanju dnevnih aktivnosti v večjem obsegu, kot je opredeljeno v kategoriji oskrbe, v katero je uvrščen stanovalec, spremstvo po nakupih, storitve frizerja, pedikerja, dodatek za enoposteljno sobo, če so uporabnika vanjo preselili zaradi nevarnosti širjenja različnih okužb …

Znano je, da zanje stanovalci plačujejo zelo različne cene, ker ni enotnega seznama teh storitev, na ministrstvu za delo pa tega ne nadzirajo. Cene dodat­nih storitev določi organ uprav­ljanja izvajalca, kar pomeni, da o podražitvah odloča vodstvo oziroma svet zavoda.

Ob tem pa je čedalje manj stanovalcev zmožno samih plačevati oskrbnino. Po zadnjih dostopnih podatkih, za leto 2020, je bilo takšnih samo 47,1 odstotka, od preostalih jih je 79,6 odstotka oskrbo plačevalo s pomočjo svojcev; 0,4 odstotka stanovalcem jo je v celoti plačevala občina, 19,9 odstotka stanovalcev pa jo je plačevalo skupaj s svojci in doplačilom občine, je povedal Denis Sahernik.

Za povrhu se tudi kadrovske razmere ne izboljšujejo. Social­novarstveni zavodi najtežje pridobijo delavce na delovnih mestih bolničarja negovalca, dietnega kuharja, srednje in diplomirane medicinske sestre, fizioterapevta in socialne oskrbovalke.