Višji oskrbnini se ne bo mogoče izogniti

V socialnovarstvenih zavodih so po podatkih, zbranih v začetku februarja, izdatki za elektriko v povprečju višji za 16 odstotkov, za ogrevanje skoraj za 46 odstotkov in za živila za 17 odstotkov. Na ministrstvu za delo ocen­jujejo, da se bodo marca cene storitev institucionalnega varstva povišale v povprečju za 2,4 odstotka. Stanovalci lahko pričakujejo višje zneske na polož­nicah za marec, ki jih dobijo v začetku aprila.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev zadnji dan januarja objavilo rasti elementov cen socialnovarstvenih storitev za letos. Po teh podatkih je rast povprečne plače na zaposlenega ocenjena na 1,8 odstotka, rast drugih stroškov dela na 0,8 odstotka, rast stroškov materiala in storitev pa na 4,9 odstotka.

Natančnejši podatki konec marca

»Domovi za starejše so v skladu s tem oblikovali predloge za spremembo cen oskrbe, vendar v tem trenutku še nimamo podatka, za koliko odstotkov se bo oskrbnina v povprečju povišala, saj morajo predloge najprej obravnavati sveti zavodov, prav tako je zanje treba pridobiti soglasje ministrstva za delo. Vsekakor pa verjamemo, da bodo izvajalci v okviru svojih zmožnosti naredili vse, da bodo rast stroškov stanovalci čim manj občutili,« je povedal sekretar Skup­nosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) Denis Sahernik.

Na MDDSZ pravijo, da bodo podražitve energentov in hrane vplivale na ceno storitve v domovih za starejše (DSO), vendar v okviru omejitev, ki jih predpisuje pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen. Posamezne vloge domov za starejše je ministrstvo že prejelo, vendar jih še niso pregledali. Podatki o dvigih cen pri posameznih izvajalcih in povprečnem dvigu cen bodo znani konec marca.

Cene storitev institucionalnega varstva na podlagi pravilnika usklajujejo enkrat na leto, pri tem pa upoštevajo letno rast elementov cen, ki jo objavi minister v urad­nem listu. Letna rast elementov cen je določena tako, da stroške dela uskladijo s spremembami kolektivnih pogodb in drugih aktov za določanje plač na državni ravni. Ob tem na ministrstvu pripominjajo, da v objavljeno rast stroška plač za letos ni zajet višji strošek plač zaposlenih v socialnem varstvu na podlagi sklenjenega aneksa h kolektivni pogodbi; gre za 16 milijonov evrov, ki bodo poravnani iz državnega proračuna na podlagi zakona o dolgotrajni oskrbi.

Za višje plače do konca leta iz državnega proračuna

Spomnimo, da ob zvišanju plač približno 80 odstotkov zaposlenim v socialnem varstvu konec lanskega leta do izrednega zvišanja cen v domovih za starejše ni prišlo. Najprej je bilo odločeno, da od 37 milijonov evrov, potrebnih za zvišanje plač, 17 milijonov evrov krije ZZZS, 4,2 milijona evrov državni proračun, približno 16 milijonov evrov pa domovi za starejše sami, kar bi pomenilo, da bi se oskrbnine v domovih izredno podražile za 5,6 odstotka.

Nato je prišlo do odločitve, da naj bi manjkajočih 16 milijonov evrov krili iz proračuna, pri čemer bi manjkajoča sredstva za povečanje stroškov dela v domovih od 1. decembra 2021 do 31. decembra 2022 šla iz državne blagajne, z vlogo dopolnila k prehodnim določbam predloga zakona o dolgotrajni oskrbi; v nasprotju s koalicijskimi strankami so opozicijske menile, da tega ne bi smeli vezati na zakon o dolgotrajni oskrbi, pač pa denar zagotoviti s proračunsko razporeditvijo.

Na MDDSZ so potrdili, da so ta sredstva zagotovljena do konca letošnjega leta na proračunski postavki ministrstva, prihodnje leto pa je predviden začetek uporabe zakona o dolgotrajni oskrbi. Denis Sahernik je pojasnil, da naj bi po letošnjem decembru to področ­je skupaj s pravilniki in podzakonskimi akti, ki še niso sprejeti, urejal zakon o dolgotrajni oskrbi oziroma naj bi leta 2024 uveljavili poseben zakon glede obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki bo vir sredstev zanjo.

Za 4,9 odstotka višji stroški materiala in storitev

Na MDDSZ so še pojasnili, da se stroški materiala in storitev usklajujejo glede na letni indeks cen življenjskih potrebščin. Pri določitvi obsega stroškov materia­la in storitev v ceni storitve bodo izvajalci zato lahko v izračunu cene upoštevali 4,9-odstotno rast na podlagi letnega indeksa cen živ­ljenjskih potrebščin.

Izvajalci storitve ob redni letni uskladitvi cen na podlagi načrtovanih stroškov storitve v tekočem letu ter z upoštevanjem omejitev, predpisanih s pravilnikom, uskladijo tudi druge elemente cene, kot so stroški amortizacije in investicijskega vzdrževanja ter stroški financiranja. Na podlagi objavljenih rasti elementov cen na ministrstvu ocenjujejo, da se bodo marca cene storitev institucionalnega varstva povišale v povprečju za 2,4 odstotka.

Povprečne cene v domovih za starejše Infografika Dela

Ali se bodo ob letošnjem red­nem marčevskem usklajevanju cen podražile tudi druge storitve v domovih, za katere stanovalci plačujejo zelo različne cene, ker zanje ni enotnega seznama? Sem spadajo uporaba lastne televizije, storitev selitve, čiščenje sobe večkrat na teden kot sicer, pomoč pri osebni higieni in izvajanju dnevnih aktivnosti v večjem obsegu, kot je opredeljeno v kategoriji oskrbe, v katero je uvrščen stanovalec, spremstvo po nakupih, storitve frizerja, pedikerja, dodatek za enoposteljno sobo, če so uporabnika vanjo preselili zaradi nevarnosti širjenja okužbe ...

Pri dodatnih storitvah lani niso ugotovili nepravilnosti

Denis Sahernik pritrdi, da so ob povečanih stroških mogoče podražitve tudi pri teh storitvah. O tem odločajo vodstva oziroma sveti domov za starejše. Na ministrstvu dodajajo, da izvajalci cene dodatnih storitev običajno uskladijo hkrati s cenami storitve posameznih kategorij oskrbe. Določitev teh cen je v pristojnosti organa upravljanja izvajalca in ministrstvo o njih ne daje soglasja. Povedali so še, da v zadnjem letu pri zaračunavanju dodatnih storitev v domovih za starejše niso ugotovili nepravilnosti.

Sekretar SSZS je še povedal, da je v DSO trenutno približno 200 prostih postelj. Glede čakalnih dob pa so med domovi precejšnje razlike. V posameznih se na prosto posteljo še vedno lahko čaka tudi leto ali več, še posebno če gre za enoposteljno sobo ali sobo v varovani bivalni enoti za ljudi z demenco. Čakalna doba je torej odvisna od zdravstvenega stanja in potreb bodočega stanovalca ter zasedenosti izbranega doma.

Podražitev veliko breme za stanovalce

Kaj pa pravijo v domovih? »Ključen del tokratne podražitve je povezan s standardom stroškov in odhodkov, ki ga je objavil minister za delo in se je povišal za 4,9 odstotka, stroški dela, brez tistih zaradi aneksa h KP za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, pa za malo manj kot 2 odstotka. Od tod izračuni za korekcije cen za približno tri odstotke, kar pa ni ključen podatek, saj je ključna končna cena,« je povedal Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec Maribor, v katerem je trenutno 755 stanovalcev, del zmogljivosti pa po priporočilih in navodilih namenjajo za sive in rdeče cone.

Kot pravi, v njihovem domu vselej odkrito komunicirajo o cenah, ker so zaradi socialnih stisk stanovalcem oziroma svojcem in drugim zavezancem za plačilo veliko breme. »Najnižje mogoče cene, ki temeljijo na sinergiji skup­nih služb, ene uprave, pralnice, centralizirane kuhinje za 809 oziroma kuhinje za 609 stanovalcev in znašajo pod 20 evrov na dan za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij, so ključni del strategije našega doma,« poudarja Marko Slavič.

Spremembo cen po domovih je težko primerjati

Opozarja, da so spremembe cen po domovih težko primerljive, saj je v strukturi cene glavni element tudi amortizacija, ki se poveča ob spremembah vrednosti zgradbe, to je v primeru investicij, in opreme. »Glede na to, da na oblikovanje cene nimamo skoraj nobenega vpliva in jo izračunamo relativno avtomatsko, na podlagi standardov stroškov, ki jih vsako leto objavi minister za delo v urad­nem listu, so debate velikokrat zelo populistične v smislu 'skrbi za stanovalce'. Po vnosu omenjenih vrednosti standardov stroškov smo pri nas izračunali cene, ki so, kot sem omenil, še vedno pod 20 evri za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij in predvidevam, da so tudi najnižje. Vsekakor pa so verjetno, ker uradni ceniki niso objavljeni, neprimerljive s cenami tujih družb, kot je Senecura,« ugotavlja direktor.

Dodaja, da cene drugih kategorij oskrbe izračunajo enako in k izhodiščni ceni prištevajo vrednosti dodatka za pomoč in postrežbo, kar je obvezno za vse domove v Sloveniji. Ključna je torej le izhodiščna cena in cena za kategorijo stanovalcev z demenco (D4), ki je v Domu Danice Vogrinec približno 32 evrov in za katero predvideva, da je prav tako najnižja.

Kljub sproščanju ukrepov so previdni

Melita Fijavž, v. d. strokovne vodje Doma Danice Vogrinec Maribor, pa je dodala, da imajo še nekaj prostih postelj, za večino pa so že sklenjene rezervacije. Na čakalni listi je vpisanih 163 aktivnih vlog. željo po takojšnjih namestitvah je izrazilo 27 prosilcev.

»Ker uradni ceniki niso objavljeni, so cene v javnih domovih verjetno neprimerljive s cenami tujih družb, kot je Senecura,« meni Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec Maribor. FOTO: Oste Bakal/Delo

Na vprašanje, kako se trenutno spopadajo z novim stanjem zaradi koronavirusa, je odgovorila, da skladno s Priporočili za preprečevanje in zajezitev okužb z virusom SARS-CoV-2 v socialnovarstvenih zavodih in veljavnimi odloki vlade zaradi varovanja zdravja stanovalcev in zaposlenih v domu upoštevajo trenutno veljavna navodila. »Kljub temu, da ukrepe v Sloveniji sproščajo, zaposleni v domu ravnamo odgovorno in še vedno, ne glede na sproščanje ukrepov, dosledno upoštevamo vse preventivne zaščitne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe, kot so razkuževanje rok, pravilna uporaba kirurške zaščitne maske, redno prezračevanje prostorov, vzdrževanje medosebne razdalje …« Glede na izboljšano epidemiološko situacijo pa omogočajo obiske stanovalcev v vseh delovnih enotah doma. Obiski so trenutno omejeni na eno zdravo osebo.

»Ker je naše glavno poslanstvo skrb za starejše, ki so zaradi pridruženih bolezni bolj ogroženi za težji potek bolezni v primeru okužbe z virusom SARS-CoV-2, večjega sproščanja ukrepov zaenkrat še ni, saj so okužbe v lokalnem okolju še prisotne. Naša prednostna naloga je zagotavljanje varnega okolja v našem domu,« je še dejala Melita Fijavž.

Stanovalci brez simptomov ali le z blažjimi

V Domu starejših Rakičan, Murska Sobota, ki ima tri enote, Rakičan, Elizabeta in Murska Sobota, s skupaj 380 stanovalci, bodo po oceni direktorja Dušana Hoblaja cene oskrbe v povprečju povišali za 1,73 odstotka, odvisno od enote, spremenili pa so jih v skladu z navodili ministrstva za delo. Pri dvigih cen so upoštevali vse, kar so lahko, ne pa tudi povišanja plač, kar je pokrito iz državnega proračuna.

Skupaj imajo 388 postelj, osem jih je rezerviranih za sive cone. Postelje so vse zasedene, čakalni roki pa so odvisni od statusa posameznika, ali gre za moško ali žensko sobo, odvisno tudi od tega, v katero kategorijo oskrbe posamez­nik spada; nekdo je tako lahko sprejet v tednu ali dveh, nekdo pa čaka tudi mesec ali dva, je povedal Hoblaj. Nove okužbe s koronavirusom imajo le v enoti Elizabeta, ki je zaprta za obiske, v enoti Murska Sobota in matični enoti v Rakičanu pa je le še nekaj okužb, ki se iztekajo. Stanovalci niso imeli nobenih simptomov oziroma le blažje, razen pri okuženih stanovalcih so obiski dovoljeni, je še povedal direktor.

Pomanjkanje zdravstvenega kadra

V Domu starejših Šiška v Ljubljani z 210 stanovalci se bodo cene oskrbe prve kategorije povišale za 2,9 odstotka, četrte pa za 2,09 odstotka, ob tem, ko so se stroški energije povišali za približno deset odstotkov, je povedal direktor Simon Strgar. Trenutne cene standardnih storitev v dvoposteljni sobi so pri njih 20,13 evra na dan za oskrbo prve kategorije, 25,05 evra za drugo kategorijo, 29,97 za tretjo kategorijo A, 34,23 evra za tretjo kategorijo B in 31,14 evra za oskrbo četrte kategorije.

Na sprejem v dom čaka približ­no 2500 prosilcev, vse sobe pa niso zasedene, saj jih je 20 priprav­ljenih za sivo in rdečo cono, je povedal Simon Strgar: »Epidemijo obvladujemo, imamo pa težave, ki so sistemske narave, predvsem pomanjkanje zdravstvenega kad­ra. Poskušamo vzpostaviti normalno življenjsko okolje, tako da čim manj posegamo v bivanje stanovalcev in obiskovanje. Zdaj predvsem informiramo o primernem obnašanju.«