Vsak peti do deseti državljan skrbi za nekoga

V evropskih državah, kjer imajo sistem dolgotrajne oskrbe že četrt stoletja, ugotavljajo, da brez družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev ne more delovati nobena oskrba bolnih, starostno onemoglih in invalidnih ljudi. Družinski in drugi neformalni oskrbovalci danes nujno potrebujejo javno in strokovno pomoč. Več let vztrajnega ozaveš­čanja in javne pomoči je potrebno, da ti ljudje sami prepoznajo, da so v vlogi družinskega ali drugega neformalnega oskrbovalca, prav tako družba.

Na to so ob evropskem dnevu neformalnih oskrbovalcev, ki je bil 6. oktobra in ga praznujemo tretjič, letošnja tema pa je pravična delitev oskrbe, opomnili na Inštitutu Antona Trstenjaka. Pod njegovim okriljem deluje Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev, ki povezuje družinske in druge neformalne oskrbovalce iz vse Slovenije, članstvo pa je brezplačno. Poudarjajo, da je treba pravičneje porazdeliti oskrbo med formalno in neformalno, kako pomembna je delitev oskrbe v družini in da bi se vanjo morali bolj vključevati tudi moški.

Srečanje z opravili, ki jih ne poznaš

Družinski in drugi neformalni oskrbovalci so vsi, ki nekaj ur na teden ali na dan skrbijo za svojega bolnega, starostno onemog­lega ali invalidnega bližnjega – očeta, mamo, moža, ženo, taščo, tasta, babico, brata, sestro, dedka, otroka, soseda ali prijatelja. V Sloveniji je to vsak peti do deseti državljan. V Evropi pa jih je več kot 44 milijonov. S svojim delom zagotavljajo kar 80 odstotkov oskrbe. Brez njih ne gre, a delo je velikokrat težko in potrebujejo pomoč.

Velika večina ljudi želi do konca življenja živeti doma, kjer se najbolje počutijo in znajdejo. V domovih za starejše za stanovalce skrbijo številni uslužbenci in strokovnjaki, in sicer poklicno. Doma pa je človek za mnogo stvari sam, velikokrat ob lastnem delu. Sreča se z opravili, ki jih ni nikoli delal, kot je na primer vsakodnevna skrb za higieno svojca. Sreča se tudi z različnimi bolez­nimi, ki jih ne pozna, kar je lahko zelo izčrpavajoče.

»Ob pogledu na pešanje bliž­njega se dogaja, da neformalne oskrbovalce prežema strah pred lastno boleznijo, onemoglostjo in staranjem. Lahko se zgodi, da začnejo nelagodno ali nestrpno doživljati bolnega ali starostno onemoglega svojca in njegovo obnašanje, ne da bi se tega zavedali. Pogosto se tudi dogaja, da smo preveč nemočni, da bi se lepo pogovarjali s človekom, ki telesno, predvsem pa duševno peša,« opozarjajo v Slovenskem združenju neformalnih oskrbovalcev.

Usposabljanja po Sloveniji

Na Inštitutu Antona Trstenjaka ugotavljajo, da bi se sistem oskrbe brez neformalnih oskrbovalcev sesul. Skupaj s številnimi občinami se trudijo, da bi v zakon o dolgotrajni oskrbi vključili izo­braževanje, različne oblike podpore in organizacijo neformalnih oskrbovalcev v vsaki občini.

Na spletni strani inštituta je zbrano gradivo s pogostimi vprašanji, kjer je mogoče najti odgovore na dileme. Uporabniki facebooka se lahko pridružijo skupini Družinski oskrbovalci, v kateri vsak teden objavljajo kratke prispevke o družinski in dolgotrajni oskrbi. Po različnih krajih v Sloveniji organizirajo usposabljanja. Tečaj vključuje osnovno znanje nege, poznavanje bolezni, učenje komunikacije in druge za oskrbo pomembne teme. Omogoča izmenjavo izkušenj, na njem pa sodelujejo strokovnjaki različnih področij.

Za več informacij o organizaciji tečaja na določenem območ­ju lahko pišete na elektronski naslov oskrbovalci@iat.si ali pa od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure pokličete na telefonsko številko 064 299 599, kjer dobite tudi druge nasvete.

Na youtube kanalu Inštituta Antona Trstenjaka so dostopni kratki filmi na temo nege, oskrbe in skrbi zase. Pogledate si lahko, kako z izvajanjem vaj na postelji pomagati k boljši gibljivosti, kako v starosti prilagoditi stanovanje, kako slabo pokretnega pripraviti za spanje, kako ga prestaviti po postelji in podobno. Prisluhnete lahko tudi zgodbam družinskih oskrbovalk ter rešitvam, ki so jih našle.