Ko je odgovornost za mlade prevelika

Ljubljana – V času, ko je veliko govora o medgeneracijskem sodelovanju, pomoči mladih starejšim in obratno, tudi o raznih prostovoljskih akcijah za pomoč starejšim, se dogaja, da določena skupina mladih – po evropskih izkušnjah jih je od šest do osem odstotkov – pri oskrbi starejših in tudi drugih družinskih članov prevzema vloge odraslih. Obremenitve so včasih tolikšne, da ogrožajo njihov osebni razvoj.



Mladi oskrbovalci (young carers) v družbi niso nov fenomen, so pa kot skupina v Sloveniji za zdaj precej slabo raziskani. Medtem ko se z neformalnimi odraslimi oskrbovalci več ukvarjajo zdravstvene in druge institucije ter raziskovalci na fakultetah, se o mladih oskrbovalcih do zdaj ni veliko govorilo.

Do zdaj prezrti in brez statusa

V zadnjem času je več govora o njih v kontekstu dveh mednarodnih projektov, ki ju izvajajo na Centru za proučevanje družbene blaginje na Fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani. Prvi je projekt Me-We, ki je del programske sheme Horizona 2020, drugi pa Edycare, ki poteka znotraj programa Erasmus+. Vodja obeh projektov v Sloveniji je prof. dr. Valentina Hlebec, pri obeh sodeluje tudi Karina Sirk, raziskovalka na Centru za proučevanje družbene blaginje. Trudijo se dvigniti raven zavedanja o tej skupini v širši družbi. Ob nastajanju zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo urejal položaj formalnih in neformalnih oskrbovalcev, pa želijo opozoriti tudi na obstoj mladih neformalnih oskrbovalcev, ki trenutno nimajo urejenega statusa; poskušajo se povezovati s pristojnimi ministrstvi.

Od zahtevne oskrbe do druženja

 

»Mladi oskrbovalci so osebe, mlajše od 18 let, ki imajo poleg običajnih razvojnih vlog v šoli in med vrstniki ter družini še posebno vlogo – pomagajo enemu izmed članov družine ali prijatelju, ki potrebuje pomoč. Lahko gre za zahtevno oskrbo ali nego, na primer babice, dedka, enega od staršev, sorojenca, ali pa zgolj za druženje, klepet in poslušanje,« razloži Karina Sirk. Velikokrat opravljajo pomembne naloge nege, so v pomoč ali podporo članu družine ali prijatelju, ki je invaliden, ima eno od kroničnih bolezni, težave z duševnim zdravjem ali drugo stanje, zaradi katerega potrebuje nego. Prevzemajo stopnjo odgovornosti, ki jo običajno pripisujemo odraslim.

Kot pravi Sirkova, se mladi v vlogi oskrbovalcev lahko znajdejo po spletu različnih okoliščin: »Lahko se zgodi, da nekdo v družini hudo zboli, se poškoduje, na primer v nesreči, ali pa, denimo, njihov prijatelj trpi zaradi depresije ali drugega zdravstvenega stanja. Takšne situacije so lahko začasne ali dolgotrajne. Nekateri ljudje vlogo oskrbovalcev opravljajo vse življenje.«

Ko mladi obremenitvam niso več kos

Pojav mladih oskrbovalcev sam po sebi ni problematičen, razlaga Sirkova: »Gre za to, da ima posameznik v določenem obdobju morda več ali, bolje rečeno, različne vloge kot njegovi vrstniki. To ima lahko tako pozitivne kot negativne posledice. Problem nastane predvsem takrat, ko je oskrbovalnega dela preveč, nanj nismo (emocionalno) pripravljeni in ko ta vloga zasenči druge vloge, ki bi morale biti v tem obdobju v ospredju.«

Mlade lahko prevzemanje nalog oskrbovanja, ne da bi bili na to pripravljeni – ob drugih pomembnih razvojnih nalogah, kot so izobraževanje, družabno življenje, osebna identiteta –, resno obremeni in vpliva na njihovo duševno zdravje in počutje: »Pomanjkanje primerne podpore v prehodni fazi življenja, med šolanjem in zaposlitvijo, lahko ogrozi njihove izobraževalne in poklicne dosežke in ne nazadnje tudi življenjske možnosti. To dokazujejo tudi podatki OECD. Neuspeh mladostnikov pa ima dolgoročne posledice za družbo kot celoto.«

Tudi pozitivni vidiki: več zrelosti in empatije

Pri tem pa Sirkova dodaja, da je lahko zmerna vključenost v domača opravila, v dinamiko družine, prijateljski krog ter celo oskrbovanje za mlade dobrodošla in koristna: »Nekateri strokovnjaki omenjajo pozitivne vidike, kot so večja psihična prožnost, boljše poznavanje sebe, večja zrelost, neodvisnost, razvijanje empatičnosti in sočutja, občutka, da delajo dobro in koristno, ter učenje novih veščin.

Težava nastane, ko obremenitve presegajo njihove razvojne zmožnosti in jim mladostniki niso kos.«
Opozarja, da mladi na vlogo neformalnih oskrbovalcev velikokrat niso pripravljeni. Pogosto jim nihče ne razloži bolezni ali stanja starša ali drugega družinskega člana ali prijatelja. »Oskrbovanje vpliva tudi na druge razvojne naloge, ki jih imajo mladostniki v tem času. Govorimo lahko celo o tako imenovani parentifikaciji, ko otroci prevzemajo vlogo in odgovornosti odraslih oziroma staršev.«

Manj časa za počitek, prosti čas in zabavo

Zaradi neravnovesja med obremenitvami in možnostmi razbremenitve lahko nastanejo številne težave, ki se kažejo na telesni, čustveni, miselni in vedenjski ravni, pravi Sirkova. Pojavijo se lahko težave z duševnim zdravjem, dolgoročne posledice se kažejo v mladostnikovem počutju pa tudi pri šolanju in pozneje iskanju zaposlitve: »Tudi pri mladih oskrbovalcih se posledice prevelike obremenitve lahko kažejo v utrujenosti, imajo težave s spanjem, doživljajo stres, imajo občutke krivde, sramu, jeze in strahu pred prihodnostjo. Skrbi jih za lastno zdravje in zdravje družine, težave imajo s samopodobo. Pogosto so osamljeni in socialno izključeni, počutijo se 'drugačne', poročajo o zasmehovanju in ustrahovanju. Izostajajo od pouka, imajo težave z domačimi nalogami, nižje dosežke, tudi v izobraževalnem sistemu niso uspešni. Manj časa imajo za počitek, prosti čas in zabavo,« navaja Sirkova.

Pomembno je zavedanje, da obstajajo

Ob vsem tem je zelo pomembno zavedanje, da mladi oskrbovalci obstajajo in da so njihove situacije zelo različne, opozarja Sirkova. Prepoznajo jih lahko na primer v šoli, kjer mladi v tem starostnem obdobju preživijo veliko časa, se z njimi pogovorijo, jim poskušajo zagotoviti dodatno pomoč ali informacije v zvezi z razmerami doma in jih napotijo na pristojni center za socialno delo. Lahko jih prepozna zdravstveno osebje, ki obravnava bolno osebo. Predvsem pa je pomembno, da jih prepozna državni sistem, saj je tako mogoče razviti ustrezne programe in intervencije, tako na lokalni kot na državni ravni.

 

V nekaterih drugih razvitih državah je že dlje časa govor o mladih oskrbovalcih, ponujajo jim različne programe in jih uvrščajo med neformalne oskrbovalce. Prof. dr. Valentina Hlebec pravi, da je v Evropi od šest do osem odstotkov mladih oskrbovalcev: »Posebnih razlogov, da bi pričakovali velika odstopanja v pogostosti tega pojava v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami, nimamo. Države so različne, ponekod je med oskrbovalkami bistveno več deklet, povsod pa so oskrbovalci tudi fantje.«

Prostovoljstvo ne izriva drugih razvojnih vlog

Kako lahko družba oziroma država z ustrezno socialno politiko prepreči negativne posledice pri mladih oskrbovalcih? Že zdaj se omenja veliko pozitivnih praks in dobrih projektov, še zlasti prostovoljskih v domovih za starejše in zavodih za oskrbo na domu pa tudi po različnih šolah in vrtcih, v mladinskih organizacijah, različnih nevladnih organizacijah itd. Kako bi jih bilo mogoče povezati in doseči, da nihče ne bi bil preveč obremenjen, hkrati pa bi bilo za starejše in druge pomoči potrebne prebivalce ustrezno poskrbljeno? Dr. Valentina Hlebec odgovarja, da je težko enoznačno odgovoriti, koliko oskrbovanja je preveč za mlado osebo: »Vsekakor je zelo pomembno, da imajo različne generacije stike in so povezane. Vsi ti prostovoljski projekti so izjemnega pomena in jim je nujno dati priznanje in podporo. Vendarle pa gre pri prostovoljstvu za prostovoljno in časovno omejeno sodelovanje, ki ne bi smelo izrivati drugih razvojnih vlog pri mladih ljudeh.«

V Sloveniji je veliko dobrih projektov, toda ko se iztečejo, se njihove dejavnosti končajo. Kako to preprečiti oziroma kako poskrbeti, da se njihove pozitivne pridobitve trajno ohranijo v praksi? Dr. Valentina Hlebec pravi, da bodo rezultati obeh njihovih projektov ostali. V projektu Edycare bodo oblikovali prosto dostopen elektronski priročnik in internetno izobraževanje za strokovnjake in učitelje v slovenščini. Pri izvedbi intervencij v okviru projekta Me-We pa bodo zanje usposobili večje število strokovnjakov.