V nadaljevanju preberite:

Staranje ima dva pola, eden je pešanje, po drugi strani pa je to obdobje novega razvoja. Izziv je, kako uresničiti teorijo o dobrem staranju, poudarja psihiater in psihoterapevt mag. Miran Možina. Starost je lahko priložnost za razvijanje človečnosti. Vendar imajo bogati starejši drugačne izzive kot revni.

Da je gerotranscendenca, razvojna teorija o dobrem staranju, izrazito povezana z vprašanjem družbene neenakosti, sta ugotavljala dr. Otto Gerdina z zavoda Opro in Miran Možina, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, ki je bila poleg zavoda Opro soorganizatorka prve razprave iz letošnjega cikla o sodobnih perspektivah dobrega staranja z naslovom Starost kot priložnost: skriti razvojni potencial starosti. Izhodišče za razpravo je bila knjiga Larsa Tornstama, pionirja socialne gerontologije na Švedskem, Gerotranscendenca, razvojna teorija o dobrem staranju.

Politike, programi in strategije, ki se navezujejo na dolgoživost, se v Sloveniji opirajo predvsem na pol stoletja staro teorijo dejavnosti in produktivnosti in na podaljševanje delovne aktivnosti. Za tem je pogosto ekonomski motiv, povezan z zmanjševanjem stroškov za oskrbo starejših, je v uvodu poudaril Otto Gerdina.