
Neomejen dostop | že od 14,99€
Človek v povprečju prespi več kot tretjino življenja. Priporočljivo je spati sedem do osem ur na dan. Če ne spimo dovolj in tudi ne dovolj kakovostno, smo bolj podvrženi srčno-žilnim obolenjem. Ta odnos je dvosmeren, kar pomeni, da bolezni srca in ožilja privedejo do motenj spanja, motnje spanja pa še poslabšajo simptome srčno-žilnih obolenj. Motnje dihanja v spanju ima več kot polovica bolnikov s srčnim popuščanjem.
Dr. Barbara Gnidovec Stražišar, otroška nevrologinja in pediatrinja ter somnologinja, ki dela v celjski bolnišnici in centru za motnje spanja, opozarja, da različne motnje spanja, najbolj pogoste so nespečnost in motnje dihanja v spanju, pripeljejo do povečanega tveganja za različne srčno-žilne dogodke, prav tako tudi motnje cirkadianega ritma budnosti in spanja ter motnje gibanja v spanju.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji