Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Generacija+

Pri starejših je težko prepoznati duševne težave

Pomembno je, da bližnji pravočasno opazijo spremembe glede na njihovo običajno vedenje.
Hudo tesnobo zaradi pandemije covida-19 so bolj izražali starejše ženske in posamezniki, starejši od 85 let. FOTO: Črt Piksi/Delo
Hudo tesnobo zaradi pandemije covida-19 so bolj izražali starejše ženske in posamezniki, starejši od 85 let. FOTO: Črt Piksi/Delo
10. 10. 2022 | 11:00
9:34

V nadaljevanju preberite:

»Težave v duševnem zdravju starejših so pogosto spregledane, prepoznavanje pa je izredno zahtevno, saj se navadno prepletajo z drugimi zdravstvenimi težavami. Starejši svojim bližnjim ali osebnemu zdravniku pogosto poročajo le o telesnih bolečinah in znakih bolezni, ki pa nemalokrat odražajo pravzaprav težave v duševnem zdravju,« je ob današnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja povedala psihologinja dr. Lilijana Šprah z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, ki je tudi vodja programa Omra, v okviru katerega poteka današnja konferenca Stiske današnjega časa: od strahu k pogumu.

Po podatkih NIJZ o petih najpogostejših diagnozah s področja duševnih in vedenjskih motenj, ki so jih v obdobju med letoma 2008 in 2017 v ambulantah opazili pri starejših od 64 let, je bila na prvem mestu neopredeljena demenca, sledile so ji depresivna epizoda in anksiozne motnje, reakcija na hud stres in prilagoditvene motnje ter neorganske motnje spanja.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine