Več motenj spanja je danes mogoče pripisati težavam zaradi krize, pa tudi zaradi okužbe s koronavirusom.
Galerija
Če slabo spimo, če je spanec kratek in slabe kakovosti, s pogostim prebujanjem, se slabša tudi naš imunski sistem, s čimer se poveča možnost okužbe. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Urejeno spanje za zdravo prihodnost je letošnji slogan, ki so ga predstavili ob svetovnem dnevu spanja. Po priporočilih Nacionalne fundacije za spanje je primerna količina spanja za zdravega odraslega od 7 do 9 ur na noč, za mladostnike pa od 8 do 10 ur. Potreba po spanju se s starostjo zmanjšuje.
Med epidemijo je tudi več motenj spanja, ugotavljajo strokovnjaki. Nespečnost med pandemijo je po vsem svetu močno narasla, težave ima od 30 do 40 odstotkov splošne populacije. Po podatkih, objavljenih lani v ugledni znanstveni reviji The Lancet Psychiatry, je nespečnost pogost simptom okužbe s koronavirusom. V akutni fazi se pojavlja pri 40 odstotkih zbolelih in je drugi najpogostejši simptom okužbe. Po novejši študiji, objavljeni v tej reviji januarja, pa ima 26 odstotkov tistih, ki so okužbo preboleli, težave s spanjem še po šestih mesecih.
Poleg tega je pandemija z zdravstveno in gospodarsko krizo zelo povečala tveganje za nespečnost uspavanja. Če slabo spimo, če je spanec kratek in slabe kakovosti, s pogostim prebujanjem, se slabša tudi naš imunski sistem, s čimer se poveča možnost infekcije.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji