Stres povzroča stiske, okrepite svoje moči

Ljubljana – Pandemija koronavirusne bolezni z zaustavitvijo javnega življenja pri marsikomu vzbuja občutek nemoči ter povečuje stres in stisko. Stres je sicer povsem normalen odziv čustev, misli in vedenja na notranje in zunanje dejavnike, ki začasno zamajejo človekovo ravnovesje. Toda v nekaterih okoliščinah lahko izzove tudi težave v duševnem zdravju ali pa že prej prisotne stiske poglobi ter upočasnjuje proces okrevanja. Dolgotrajni stres pa lahko povzroči celo nastanek depresije ali anksiozne motnje.

Tudi zato, da bi ublažili duševne stiske med epidemijo, so partnerji, združeni v programu Omra, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, to so Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU, inštitut Karakter ter društvi Atra in Projekt Človek, pripravili večurne brezplačne spletne delavnice, na katerih priznani strokovnjaki na razumljiv način razložijo, kako je stres povezan z duševnimi motnjami, kako se te razvijejo, kako jih prepoznati, pa tudi, kam po pomoč v duševni stiski ter kaj lahko glede tega stori vsak sam.



Zanimanje za delavnice je veliko, odzivi pa zelo dobri, precej pohval in čestitk izvajalci dobijo že med izvajanjem delavnice ali po njej na spletni platformi. Sodelovanje na delavnici ni zahtevno, potrebujemo nekaj osnovnega poznavanja spletnega okolja, ki se ga je mogoče hitro naučiti.

Stres v obdobju koronavirusa

Stres v obdobju novega koronavirusa je normalen in pričakovan odziv na epidemijo, je na delavnici povedala psihologinja dr. Lilijana Šprah, predstojnica Družbenomedicinskega inštituta na ZRC SAZU in vodja programa Omra. Po anketi, izvedeni prejšnji mesec, velik del prebivalcev, kar 44 odstotkov vprašanih, trenutne razmere opisuje kot neprijetne in utrujajoče. »Ob podaljšanem stresu zmoremo manj kontrole nad lastnimi čustvi, v vedenju smo lahko manj konsistentni, nepotrpežljivi in impulzivni, kognitivne funkcije so okrnjene,« je opisala psihologinja. Znaki so napetost, nemir, nespečnost, izguba smisla za humor, nestrpnost, neučakanost, zahtevnost do sebe in drugih, izguba upanja in predajanje črnim scenarijem, prav tako manjša dovzetnost za logične razlage.

Kronični stres, ki traja tedne, mesece ali leta, je lahko uničevalen za marsikatero telesno in mentalno funkcijo, pravi Šprahova: »Ljudje, ki so preboleli anksiozne motnje, depresijo ali pa se z njimi spoprijemajo in jih še niso povsem premagali, lahko v obdobju podaljšanega stresa doživijo poslabšanje ali ponovitev anksiozne in depresivne motnje.«

Obvladovanje stresa z delavnicami Omre

Brezplačne delavnice Omre so edine v tem obsegu za najširšo splošno javnost, njihov namen pa je okrepiti kompetence pri prepoznavanju in obvladovanju psihičnih stisk. Ta mesec bodo potekale še 19. in 26., nato pa 4., 10., 17. in 21. decembra, vsakič od 9.30 do 15. ure. Obvezna je e-prijava. Več o delavnicah na povezavi www.omra.si/aktualno/delavnice-omra/delavnica-omra-1/. Število udeležencev je omejeno na 50. Zanimanje je veliko, zato morajo prijave včasih predčasno zapreti. Delavnice prav tako načrtujejo v prihodnjih dveh letih, gotovo vsaj enkrat na mesec, dr. Lilijana Šprah upa, da tudi v živo. Več o duševnih motnjah si lahko preberete v publikacijah Stres in anksioznost, Depresija in bipolarna motnja razpoloženja ter Vodič po motnjah razpoloženja, vse so dostopne na spletni strani Omre. V obdobju koronavirusa so tam pripravili tudi nasvete za samopomoč zaradi stresa med epidemijo. Brezplačna telefonska pomoč v primeru stiske pa je na voljo 24 ur na dan na številki 080 51 00.

Digitalni ali tehnostres

V času epidemije je dr. Šprahova opozorila tudi na tako imenovani digitalni ali tehnostres. V času epidemije se je namreč povečal obseg dela na daljavo in uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Stres na tem področju je povezan s strahom pred uporabo nove tehnologije in težavami s prekomerno uporabo tehnologije, kar vodi v zasvojenost.



»Najbolj pogosti viri digitalnega stresa so preobremenjenost, nejasna ločnica med službenim in prostim časom, zahtevnost uporabe IKT naprav in programov, negotovost zaradi nenehnih sprememb, nadgradenj IKT opreme, občutek ogroženosti zaposlitve itd.,« opisuje dr. Šprahova. Vse to vodi v določene telesne, čustvene in vedenjske odzive, med drugim nam lahko upade koncentracija, smo pozabljivi, imamo težave pri razmišljanju in zmanjša se delovna učinkovitost.

Stres pa ni vedno negativen, poznamo tudi pozitivni stres, ki predstavlja zdravo napetost in območje ugodja. V zelo kratkem času zmoremo prenesti hude obremenitve, vendar nismo opremljeni za dolgoročne obremenitve brez počitka in obnove. Izgorelost se ne pojavi takoj, za njen nastanek je potreben večletni prekomerni čustveni in telesni napor. Ko je stresnih situacij preveč, so preveč pogoste, premočne ali trajajo predolgo, lahko stres vodi v različne zdravstvene težave in motnje.

Lahko pride do prebavnih motenj, motenj srca in ožilja ter imunskega sistema, mišičnega sistema in dihal. Ob duševnih motnjah lahko pride do zlorabe psihoaktivnih snovi, tudi alkohola, kar pripelje do odvisnosti, anksioznih motenj, depresije in posttravmatske stresne motnje, ki je intenzivna anksiozna reakcija na hud stres. Okrog 70 odstotkov vseh obiskov pri zdravniku je povezanih z izpostavljenostjo prekomernemu stresu, pravi dr. Šprahova.

Kako povečati odpornost

Dobra novica je, da lahko negativne posledice stresa zmanjšamo in povečamo odpornost proti stresu. Idealno je, če lahko odpravimo vire stresa, realno pa, da se naučimo obvladovati odzive nanj. Predvsem se je dobro naučiti sprostiti, na voljo so različne tehnike sproščanja, s katerimi dosežemo občutek umirjenosti, zmanjšane mišične napetosti, nižji srčni utrip, počasnejše dihanje, boljše spanje ...

Pomagajo uravnotežena prehrana, redna telesna vadba in kakovosten spanec. Dober občutek dajejo tudi dobrodelnost in pomoč drugim, negovanje pozitivnih misli o sebi, razmislek o tem, kaj moramo in kaj si želimo. »Vzemite si čas in si napolnite baterije do konca. Rezervirajte si masažo, privoščite si kopel, pojdite na sprehod, izlet ob koncu tedna, poslušajte glasbo, razvajajte se,« svetuje Šprahova.



Motnje razpoloženja so veliko bolj pogoste, kot si mislimo ali se o njih govori, je poudaril psiholog Tjaš Debeljak. Zdravstvene statistike, raziskave in izkušnje iz prakse kažejo na izrazito naraščanje težav v duševnem zdravju Slovencev. Depresija in tesnoba sta najbolj pogosti duševni motnji, zaradi prve trpi 14 odstotkov populacije, zaradi druge pa 13 odstotkov.

Polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavi v življenju, se začne do 14. leta. Do 24. leta naj bi se začelo že tri četrtine duševnih motenj. Pogost izid duševne motnje je tudi samomor, v EU zaradi njega vsakih 9 minut umre en človek. Duševna bolečina je tako resnična kot telesna, obe vzdražita tisti del možganov, ki je odgovoren za čutenje bolečine Dobra novica pa je, da je lahko poznavanje značilnosti motnje razpoloženja že del rešitve.

Nepotrebna stigma in sram

Duševne motnje so pogoste, a so kot problem skrite, ugotavlja Debeljak: »Približno tretjina družin ima člana, ki ima težave v duševnem zdravju. Številni si zaradi stigme in sramu zatiskajo oči in po nepotrebnem vztrajajo pri trpinčenju sebe in drugih.« Duševne in vedenjske motnje so tretji vzrok za pogosto in dolgotrajno bolniško odsotnost, tako za boleznimi mišičnega sistema in poškodbami ter zastrupitvami. Povprečno trajanje bolniškega staleža zaradi duševnih motenj je okoli 51 dni, največ v starosti od 45 do 64 let.

Anksioznost je tesnoba, iracionalni strah in pretirana zaskrbljenost, je stanje opisala psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek z inštituta Karakter. Anksiozna motnja je po študiji Svetovne zdravstvene organizacije najpogostejša duševna motnja na svetu, s tesnobo, zaskrbljenostjo, strahovi, napetostjo in nelagodjem se spopada približno desetina ljudi. Imajo jo Barbra Streisand, Oprah Winfrey, Adele, imel jo je Nikola Tesla … Kar 36 odstotkov ljudi s socialno anksioznostjo doživlja njene simptome deset let prej, preden poiščejo pomoč.

Ko se sprožijo lažni alarmi

»V osnovi anksioznih motenj je, da ljudje doživljajo lažne alarme. Po njihovi oceni je nekaj bolj nevarno in narobe, kot je v resnici, ali pa mislijo, da je nekaj nevarno, pa v resnici ni. Zato se sproži popoln stresni odziv v obliki boja, bega ali zamrznitve,« razlaga Dernovškova. Ob tem nas normalen odziv na resnično nevarnost, tako imenovana varovalna anksioznost oziroma tesnoba, varuje.



V sedanjih razmerah epidemije to pomeni, da se zaradi zaznane nevarnosti zaščitimo in upoštevamo priporočila. Omenjeni lažni alarmi, značilni za anksiozne motnje, pa motijo vsakdanje dejavnosti. V sedanjih razmerah epidemije je značilen odziv, da se jezimo, ne upoštevamo priporočil, se umikamo in pretiravamo z zaščitnimi ukrepi, še pojasnjuje psihiatrinja.

Vrste anksioznih motenj so generalizirana anksiozna motnja (lažni alarm je: V nevarnosti so moje vrednote«), panična motnja, ki jo ima v Sloveniji 32.000 ljudi (Telesni simptomi so nevarni), agorafobija, ki jo ima v Sloveniji 35.500 ljudi (Povsod prežijo nevarnosti), specifične fobije (Bojim se … zobozdravnika), socialna fobija, ki jo ima v Sloveniji 41.000 ljudi (Bojim se osramotitve) in obsesivno kompulzivna motnja, ki jo ima 12.000 ljudi (Bojim se lastnih misli).
 

Učinkovito zdravljenje obstaja in je dostopno

Učinkovito zdravljenje obstaja in je dostopno, žal pa veliko ljudi zaradi različnih vzrokov ne poišče pomoči, pravi Dernovškova: »Najboljše merilo, kdaj je nujno poiskati zdravniško ali drugo pomoč, je takrat, ko ima človek občutek, da je sam storil že vse, da bi obvladal tesnobo z različnimi dejavnostmi, na primer s sprehodi, pogovori, nasveti, pa mu še vedno ni dobro. Najbolj učinkoviti so antidepresivi, ki jih uvajajo počasi in ne delujejo takoj. Učinkovita metoda je tudi kognitivno-vedenjska terapija, prav tako knjige za samopomoč, ki vodijo ljudi k dejavnostim, ki tesnobo zmanjšajo, različne tehnike sproščanja in izboljšanje psihofizične kondicije.

Depresija je pogostejša pri starejših

V nadaljevanju delavnice smo izvedeli, da je ena najpogostejših duševnih motenj tudi depresija, ima jo 17 odstotkov populacije, lahko tudi posamezne simptome. Največ ljudi zboli med 30 in 45 letom, ob določenih življenjskih dogodkih in stresnih okoliščinah pa se lahko ponovi. Pomoč zaradi nje išče samo tretjina ljudi, je povedala dr. Šprahova. Imela jo je princesa Diana pisateljica J. K. Rowling, smučarka Lindsey Vonn, ameriški predsednik Abraham Lincoln, psihoanalitik Sigmund Freud.

Depresija je pogosta pri starejših, ima jo od 4 do 10 odstotkov te skupine prebivalcev, pri kar 30 odstotkih pa so izraženi le nekateri simptomi. Povečano tveganje za depresijo v tem starostnem obdobju povezujejo z dogodki in spremembami, ki so v starosti pogostejši kot prej, to so izguba bližnjih, zdravja, slabša psihofizična sposobnost in finančne težave. Najbolj je razširjena med starostniki, ki so dolgo v bolnišnici, in nastanjenimi v različnih oblikah domov za starejše. Pomembno jo je prepoznati in zdraviti, saj je v tem starostnem obdobju pogosteje povezana s samomorom, pravi Šprahova. Zdravljenje pa vključuje okrevanje in preprečevanje novih epizod.

Le odstotek ljudi z bipolarno motnjo poišče pomoč

Pri 1,3 odstotka do 3,3 odstotka populacije pa se pojavlja bipolarna motnja razpoloženja, le odstotek pa išče zdravniško pomoč, je povedala dr. Dernovškova. Gre za prepoznavna časovna obdobja spremenjenega razpoloženja, od pretirane veselosti, do pretirane potrtosti, ob hkratni prisotnosti simptomov pa je slika lahko tudi mešana. Začetek oziroma prva epizoda se najpogosteje pojavi med 15. in 24. letom. Pri ženskah je najpogosteje prva epizoda depresija, pri moških manija.

Razpoloženje niha od normalnega do hipomanije in manije in na drugi strani do blage in hude depresije. Imajo jo igralka Catherine Zeta Jones, pevec Kurt Cobain, igralec in režiser Mel Gibson, pisatelj Ernest Hemingway … Namen zdravljenja je stabilizacija razpoloženja, za preprečitev pretiranih nihanj, s stabilizatorji razpoloženja, v veliko pomoč pa je tudi ustrezna psihoterapija.



Za vse duševne težave je na voljo pomoč v zdravstvu, socialnih službah in nevladnih organizacijah, so opozorili predavatelji. Pri prepoznavanju motenj in napotitvi v nadaljnjo obravnavo je pomemben splošni zdravnik, dragocene so psihoedukacijske delavnice, psihiater postavi diagnozo, na voljo so centri za duševno zdravje v regiji, ki jih je trenutno deset, psihoterapevti, do katerih dostopnost žal še ni dovoljšnja, in nevladne organizacije, kot so Ozara, Altra, Šent, Vezi, pa tudi druga društva različnih vrst. Pomembno se je opogumiti in si priznati, če imamo duševno motnjo ter poiskati ustrezno pomoč.