Kako izbrati najustreznejši slušni aparat?

Koliko starejših ima težave s sluhom?

V Sloveniji je po podatkih Sursa 450.000 ljudi starejših od 65 let. Po podatkih WHO ima 25 odstotkov starejših od 60 let težjo izgubo sluha in bi bili upravičeni do slušnega pripomočka. Po podatkih ZZZS v Sloveniji uporablja slušni aparat 78.000 ljudi vseh starosti, med starejšimi od 60 let pa bi jih bilo do njega upravičenih vsaj 120.000. Sklepamo, da se približno polovica upravičencev sploh ne vključi v slušno rehabilitacijo, to je proces pomoči pri učinkovitem prilagajanju in obvladovanju izgube sluha. Poleg tega podatki ZZZS kažejo, da 32 odstotkov prejemnikov slušnega aparata ne uporablja in po izteku trajnostne dobe ne pride po novega.

»Po nekaterih statistikah ljudje v povprečju odlašajo sedem let, preden se odločijo za preizkus sluha in testiranje slušnih aparatov. Dlje ko čakajo, težje se možgani privadijo na uporabo slušnih pripomočkov in ponovno prepoznavanje zvokov,« pravi Kaja Marolt. FOTO: osebni arhiv

Katere so te težave?

Izguba sluha je med starejšimi izredno pogost pojav, ki je povezan z obrabo posameznih delov našega organa za sluh. Pravzaprav je prava redkost, da človek skozi celo življenje ohrani povsem zdrav sluh. Običajno je, da je izguba sluha večja na področju visokih frekvenc, kar pomeni, da ljudje težje slišijo višje zvoke. Težave, ki nastopijo kot posledica izgube sluha, so zelo različne. Oseba slabo razume, kar ji drugi govorijo, ne ujame vseh besed ali delov stavkov, ali težko sledi izjavam različnih govorcev. Govorno sporazumevanje je še posebej oteženo v hrupnih okoljih. Težko se orientira po prostoru in prepoznava, od kod prihajajo različni zvoki. Ob hujših izgubah sluha izgubi tudi sposobnost zaznave lastnega govora, zato se ta lahko spremeni ali celo popači. Vsakodnevno komuniciranje postane naporno, zato se lahko zgodi, da se prične umikati iz družabnih situacij, kar pa dolgoročno vpliva na njeno počutje in mentalno stabilnost.

Kdaj se je dobro odločiti za slušni aparat?

Odločitev je odvisna od pojava izgube sluha, a vsekakor velja, da se ne splača odlašati. Pomembno je, da posameznik pogosto preverja stanje svojega sluha in se že ob manjših odstopanjih posvetuje s svojim zdravnikom, ali je smiselna odločitev za slušni aparat. Če se zgodaj odloči zanj, je tudi večja verjetnost, da se ga navadi in ga sprejme. Po nekaterih statistikah ljudje v povprečju odlašajo sedem let, preden se odločijo za preizkus sluha in testiranje slušnih aparatov. Dlje ko čakajo, težje se možgani privadijo na uporabo slušnih pripomočkov in ponovno prepoznavanje zvokov.

Katere pravice imajo starejši, ki slabše slišijo ali so izgubili sluh, in kako jih uveljavljajo?

Starejši z izgubo sluha imajo pravico do medicinskih pripomočkov, najpogostejši so slušni aparati. ZZZS krije cenovni standard slušnega aparata v višini 299,36 evra. Če se odločijo za nadstandardni aparat, razliko doplačajo. Zavarovana oseba ima pravico do slušnega aparata za eno ali obe ušesi, če gre za enostransko ali obojestransko izgubo sluha, ki je z zdravljenjem ni mogoče izboljšati, in če je s tonsko in z govorno preiskavo sluha (avdiometrijo) ter s testiranjem karakteristik amplifikatorja ugotovljeno, da je s takim aparatom mogoče doseči zadovoljiv rehabilitacijski učinek. Z napotnico osebnega zdravnika lahko obiščejo specialista ORL, kjer bodo opravili vse potrebne preiskave sluha. Ob izpolnjevanju pogojev jim bo specialist ORL izdal naročilnico za izposojo slušnih aparatov, s katero je omogočeno njihovo testiranje.

KARIKATURA: Marko Kočevar

Pravica do SA vključuje tudi stroške rednega vzdrževanja aparata. Zavarovana oseba ima pravico do vzdrževanja in popravila za- in v ušesnih SA v skupni višini največ 50 odstotkov od subvencije stroška prek ZZZS, ki je 150 evrov, pri čemer se stroški vzdrževanja ne seštevajo s stroški popravil. Vzdrževanje zajema 6-kratno čiščenje slušnega pripomočka v celotni trajnostni dobi ali enkrat na  leto, kontrolni pregled po potrebi, ponovne prilagoditve oziroma nastavitve, zamenjavo manjših delov in dela, povezana z vzdrževanjem. Dele, ki niso navedeni na seznamu delov za zamenjavo posameznega tipa slušnega aparata, štejemo med vzdrževanje in manjše dele.

Kako naj izberejo najustreznejši slušni aparat?

Preudarnost in dobra informiranost sta pri izbiri ključni. Pri odločitvi naj vam pomaga bližnja oseba. Pred obiskom ponudnikov opravite temeljit pregled in razgovor z zdravnikom specialistom. Lahko obiščete več ponudnikov slušnih aparatov. Preizkusite jih več in se pozanimajte o različnih izvedbah. Pri tem se ne pustite zavesti – najdražji aparat še ni nujno tudi najprimernejši za vas. Aparati se razlikujejo po sofisticiranosti in možnostih, ki jih ponujajo. Pomembno je, da so te v skladu z vašimi potrebami in ostanki sluha. Izbira aparata naj bo skrbno premišljena, saj je res pomembno, da ustreza vašim potrebam in ga boste tudi nosili.

V Sloveniji uporablja slušni aparat 78.000 ljudi vseh starosti, med starejšimi od 60 let bi jih bilo do njega upravičenih vsaj 120.000. FOTO: ZDGNS

Kaj naj storijo, če jih aparat moti in imajo težave z njegovo uporabo?

Pomembno je, da je uporaba aparata za vas udobna. Kakršnekoli nevšečnosti sporočite dobavitelju slušnih aparatov oziroma slušnemu centru, kjer ste ga dobili. Strokovnjaki vam bodo pokazali, kako ravnati z njim. Če so nevšečnosti večje, boste morali razmisliti o pridobitvi drugačnega aparata. Pomembno je, da se zavedate, da nobena tehnologija ne bo povrnila občutka, ki ste ga imeli pred izgubo sluha. Vaša pričakovanja morajo biti realna. Z aparatom boste poskusili novo situacijo karseda izboljšati. Sprva bo nošenje aparata zahtevno, saj se ga boste morali navaditi. Privajanje naj bo postopno in vztrajno. Če imate vprašanje, ki bi si ga želeli rešiti brez strokovnjakov, ki so vam prodali aparat, se lahko obrnete na najbližje društvo gluhih in naglušnih. Več informacij na: reha.center@zveza-gns.si.

Ali je tehnologija na tem področju kaj napredovala?

Področje slušnih aparatov se razvija neprestano, saj je tudi čedalje večji odstotek ljudi, ki jih potrebuje. Sodobni slušni aparati so praktično vsi digitalni. Razvijajo se same oblike aparatov, ki postajajo čedalje manj vpadljivi. Povečuje se zvočna ločljivost aparatov in natančnost obdelave zvočnih informacij. Veliko napredka je bilo opravljenega na možnostih povezovanja slušnih aparatov z različnimi zvočnimi viri, na primer z mobilnim telefonom, TV, radiem, kar se dosega preko sistema Bluetooth. Poleg tega je čedalje več javnih prostorov, kjer je nameščena slušna indukcijska zanka, ki prav tako omogoča neposredno povezavo med zvočnim virom in slušnim aparatom.