Kako lahko v starosti čim dlje ostanemo samostojni?

Kateri so v starosti glavni izzivi za samostojno življenje?

Starost prinaša izzive na različnih področjih. Od vsakega posameznika je odvisno, kako gleda na starost in osebno staranje in katere spremembe, povezane s starostjo, postavlja v ospredje svojega življenja oziroma ga bolj osebno nagovorijo, se ga bolj dotaknejo in posledično vplivajo na njegovo življenje. Z vidika staranja na kronološko starost nimamo vpliva, ker jo opredeljuje naša starost oziroma naše rojstvo. Z vidika biološke starosti le ta odraža starost našega telesa z vidika delovanja osnovnih telesnih funkcij, na katere vplivamo s svojim življenjskim slogom. Psihološko ali doživljajsko starost predstavlja prepletanje osebnih in socialnih dejavnikov, ki so izjemno raznoliki in posameznikom predstavljajo raznovrstne izzive, s katerimi se nekateri lažje, drugi težje soočajo in jih premagujejo. In vsi ti dejavniki skupaj predstavljajo izzive za samostojno življenje v starosti.

»Žal se v današnji družbi starost vse prepogosto predstavlja kot breme družbe in vse premalokrat kot zaklad znanja, izkušenj in modrosti, kar je tudi svojevrsten izziv družbenega mišljenja,« pravi dr. Katarina Galof. FOTO: osebni arhiv

Družbeni izzivi samostojnega življenja v starosti so dolgoživost družbe in kakovost življenja, trg dela in upokojevanje, zdravo in varno življenje, vključenost v družbo ter oblikovanje okolja za aktivno starost. Osebni izzivi pa so skrb za lastno zdravje in skrb, kako tudi v starosti ostati aktiven in se vključevati v nam ljube oziroma pomembne dejavnosti. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na izziv, ki ga prinaša medgeneracijsko sodelovanje, ko je tradicionalnih razširjenih družin v družbi vse manj. Žal se v današnji družbi starost vse prepogosto predstavlja kot breme družbe in vse premalokrat kot zaklad znanja, izkušenj in modrosti, kar je tudi svojevrsten izziv za družbeno mišljenje.

Ali je samostojnost v obdobju starosti vrednota ali izziv?

Vrednota posamezniku predstavlja nekaj, čemur daje vrednost in prednost. Vsakdo izmed nas ima vrednote razvrščene po svoji hierarhični lestvici, česar se pogosto niti ne zavedamo in tako oblikujemo svojo lestvico vrednot. Lestvica vrednost se spreminja in se oblikuje v povezavi z obdobjem, v katerem živimo, s težavami, s katerimi se soočamo, z dogodki, s katerimi smo povezani. Vrednote oblikujejo naše vedenje in vplivajo na naša dejanja. Iz vrednot ustvarimo prepričanja, ki vplivajo na naše dojemanje sveta. Iz prepričanj oblikujemo stališča, ki pogojujejo naše vedenje. 

KARIKATURA: Marko Kočevar

Tudi starejši ljudje imajo različno prioriteto vrednot oziroma pogosto se zgodi, da za določeno vrednoto sicer menijo, da je visoko na lestvici, a se kaj hitro ugotovi, da ni tako. Vrednote z vrha lestvice je treba negovati. To se odraža v našem vsakdanjem življenju in v naših dejanjih. Prepogosto slišimo, da je zdravje naša vrednota, a na drugi strani posameznik za to vrednoto ne naredi ničesar. Pogosto z obdobjem starosti povezujemo tudi samostojnost in neodvisnost v vsakdanjem življenju. Zato je na mestu, da se vprašamo, kaj jaz osebno naredim ali sem pripravljen narediti, da bom samostojnost in neodvisnost negoval in ohranjal tudi v obdobju starosti? Ali mi izvedena dejanja oziroma osebni načrti, vezani na samostojnost v obdobju starosti, predstavljajo vrednoto ali izziv? Strinjam se, da v vseh obdobjih življenja srečujemo z različnimi izzivi in jih premagujemo. Premagati določeno oviro, težavo je izziv, vsekakor pa to ni vrednota, ki bo bogatila moje življenje v obdobju starosti.

Kako omogočiti kakovostno in varno bivanje v domačem bivalnem okolju?

Omogočanje življenja v domačem bivalnem okolju je želja vsakogar. Razvoj družbe je, zgodovinsko gledano, narekoval tudi razvoj in gradnjo različnih bivališč. Dom, ki predstavlja neko varnost, naj omogoča tudi človeka vredno življenje. Pri tem ne smemo pozabiti, da je družbo treba informirati o pomembnosti ureditve bivalnega okolja brez ovir in ob tem upoštevati tudi socialno-ekonomski položaj posameznikov. Omogočanje predstavitev, deljenje informacij in ozaveščanje o nevarnostih, ki vplivajo na kakovost življenja v domačem bivalnem okolju, je treba vključiti v čim več medijev, ki dosežejo raznovrstno publiko. Napačno je razmišljanje, da je treba o primerni ureditvi bivalnega okolja razmišljati zgolj v starosti. V vseh obdobjih je pomembno razmišljati o univerzalnem oblikovanju in gradnji, ki je primerna za vsa starostna obdobja. Izobraževalni in informativni programi lahko prek svojih kanalov, z vključevanjem strokovnjakov s tega področja, resnično pripomorejo k doseganju tega cilja. Tudi na lokalni ravni je treba okrepiti tovrstne projekte in pristopiti k ozaveščanju in svetovanju na tem področju.

Kako ocenjujete dostopnost informacij in poznavanje virov moči v lokalnem okolju v Sloveniji?

Na splošno ocenjujem, da je dostopnost do informacij in poznavanje virov moči v lokalnih okoljih po Sloveniji na pravi poti oziroma imamo možnosti tudi še za izboljšave. Vse več je v lokalnih okoljih projektov in delovanja najrazličnejših društev, ki z različnih vidikov obravnavajo in nagovarjajo prebivalstvo vseh starostnih skupin in skušajo reševati pereča lokalna vprašanja in težave. Ob tem uporabljajo najrazličnejše medije, ki so publiki blizu in prek katerih naslavljajo konkretne skupine prebivalstva. Izjemno pomembno je, da se ohranja širjenje informacij na lokalno oziroma krajevno ustaljen način, da novi digitalni mediji ne zamenjujejo pisnih medijev, temveč jih dopolnjujejo, saj s tem širimo krog potencialnih prejemnikov novic in informacij ter krepimo vire moči na lokalni ravni.

Kje so pri tem največje težave in kako jih rešiti?

Največje težave so v nas samih. Nacionalna in osebnostna identiteta sta nam ob tem bolj v breme kot korist. Težko si priznamo, da potrebujemo pomoč ali da česa ne zmoremo. V tem obdobju nemoči prepogosto vztrajamo dolgo, včasih celo predolgo. In še na nekaj ne smemo pozabiti, na odnose, ki jih imamo s skupnostjo in sosedi. Tudi ti se spreminjajo.

Kje lahko starejši pri tem poiščejo pomoč?

Starejši najpogosteje poiščejo pomoč pri nekom, ki mu zaupajo, ni pa nujno, da je to njihov bližnji ali daljni sorodnik. Vse pogosteje so to ljudje iz njihove okolice, ki so jim ljubi oziroma dragi, ker so z njimi vzpostavili pristne prijateljske odnose. Seveda se po pomoč obračajo tudi na vladne in nevladne organizacije, formalne in neformalne vire v svoji lokalni skupnosti. Bistveno je, da najdejo človeka, ki mu zaupajo in jim je pripravljen pomagati, jih informirati ali ustrezno napotiti dalje.