V nadaljevanju preberite:

Danes si skoraj ne predstavljamo več življenja brez digitalnih naprav, ki nam življenje lajšajo, hkrati pa prinašajo mnoge pasti, ne samo mlajšim, tudi starejšim. Za nevarnosti, ki jih povzroča pretirana uporaba digitalnih naprav, se je v laični javnosti uveljavil izraz digitalna demenca. Prvič so ga uporabili južnokorejski znanstveniki, razširil pa se je, ko je nevroznanstvenik Manfred Spitzer z univerze v Ulmu leta 2012 napisal knjigo Digitalna demenca.

Digitalna demenca ni uveljavljen medicinski ali znanstveni termin, temveč poljuden izraz, ki ga uporabljajo v medijih za opisovanje negativnih učinkov pretirane uporabe digitalnih naprav na kognitivne sposobnosti, predvsem na pozornost, obdelavo informacij in spomin, pojasnjuje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. »V medicini se izraz demenca uporablja izključno za nevrološke, zlasti nevrodegenerativne bolezni, ki trajno poškodujejo možgane in povzročajo progresivno kognitivno upadanje, česar uporaba digitalnih naprav ne povzroča na enak način.«

Digitalna demenca pa je zanimiv izraz iz literature ali metafora, ki opozarja na neko nevarnost, pri čemer pa ne gre za strukturne, temveč za funkcionalne spremembe, ki so lahko začasne in jih z opuščanjem ali zmanjševanjem vdora digitalnih medijev ne samo izboljšamo, ampak tudi odpravimo, pojasnjuje Pirtošek: »Ne gre za izgubo spomina ali pa za izgubljanje v prostoru, temveč skozi druge miselne funkcije za posredni vpliv na motnjo pozornosti in nekoliko drugačen način pomnjenja.«

Digitalni mediji imajo lahko pomemben vpliv zlasti v prvem delu življenja, ko smo otroci in adolescenti, in v zadnjem delu, ko smo starejši, ugotavlja dr. Pirtošek. V starosti pa imajo lahko digitalni mediji tudi pozitivno vlogo. Čim višjo izobrazbo imamo, tem večja je naša kognitivna rezerva. Vendar četudi nismo visoko izobraženi, pa smo vse življenje radovedni, beremo, obiskujemo galerije, potujemo, imamo prav tako večjo kognitivno rezervo. Tudi če gremo skozi življenje z neko kritično mero pri uporabi digitalnih medijev, da si dovolimo dovolj časa in dovolj možnosti za neposredno fizično interakcijo z življenjem, ne samo v virtualnem svetu, si prav tako povečamo kognitivno rezervo.