V nadaljevanju preberite:

Demenca je še vedno prevečkrat tabu. O demenci in alzheimerjevi bolezni je tako veliko tihih zgodb po naših domovih, saj več kot 90 odstotkov obolelih živi doma. Ko našega bližnjega doleti demenca, se sprašujemo, kako hudo je in kako ravnati z njim, predvsem pa, kako pomagati svojcem. Kako bi bilo treba poskrbeti za ljudi z demenco v prihajajoči dolgotrajni oskrbi, so se pogovarjali razpravljavci na festivalu za tretje življenjsko obdobje, v organizaciji združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija.

Demenca pomeni veliko breme za svojce, saj bolezen traja veliko let. Svojci skoraj nimajo nobene sistemsko organizirane pomoči. Najpomembnejše pri oskrbi je zagotoviti, da na dom prihajajo vedno iste osebe, ki imajo osnovno znanje o demenci in srčen odnos do uporabnikov. Ljudje z alzheimerjevo boleznijo namreč težko sprejemajo nove ljudi, saj se bojijo sprememb in novih obrazov. Zato je treba v okviru dolgotrajne oskrbe zagotoviti sistematično podporo ljudi, ki imajo osnovno znanje o demenci ter empatičen in srčen odnos do uporabnikov. V več evropskih državah imajo posebej usposobljene oskrbovalce izključno za ljudi z demenco.

Če vam je usojeno, da boste dobili demenco, jo lahko odložite. »Bodite radovedni, odkrijte otroka v sebi, stalno se lotevajte česa novega, na primer popravljajte avtomobil ali pripravljajte japonski čaj, bodite optimistični in se čudite svetu,« svetuje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Prav tako svetuje gibanje, četudi samo hojo, pol ure na dan, izogibanje stresu in spanje, ne manj kot sedem in ne več kot deset ur na dan. Predvsem pa naj ima naše življenje smisel, tudi takšen, da nekoga pokličemo in se družimo.