Za starost ni naravno, da trpiš

Ljubljana – Čeprav se je pričakovana starost v treh desetletjih povečala za devet let, starejši pa so najpogostejši uporabniki zdravstvenih storitev, se v tem času v sistemu zdravstvenega in socialnega varstva v Sloveniji ni spremenilo nič. Pri nas specializacije iz geriatrije ni, zdravstveni kader, predvsem zdravniki, pa med študijem pridobi premalo znanja o ustreznem komuniciranju s pacienti. To vodi do nedopustnih primerov starostne diskriminacije.

Tako so ugotavljali udeleženci okrogle mize Starizem v zdravstvu, ki jo je v centru kulture Španski borci organiziral zavod za aplikativne študije OPRO. Raziskava o doživljanju starizma v slovenskih zdravstvenih ustanovah iz leta 2017 je pokazala, da skoraj dve tretjini starejših od 65 let občuti eno od vrst starostne diskriminacije pri zdravstveni obravnavi, je uvodoma opozoril raziskovalec Otto Gerdina. Polovico vprašanih so najbolj prizadele šale na račun starih ljudi, slaba tretjina poroča o ignoranci zaradi starosti in občutka, da jih niso vzeli resno. Četrtina je občutila pokroviteljski odnos.

Bistvena je spoštljiva komunikacija

Polom se začne že v izobraževanju, saj so gerontološke vsebine potisnjene v ozadje, ugotavlja Gerdina: »Mnogi zdravniki sami priznavajo, da raje delajo z mlajšimi kot s starejšimi. Starejši so še vedno spregledani in tako izpostavljeni različnim tveganjem, ki nastajajo zaradi neprimerne komunikacije.« Kot pravi, vzbuja skrb podatek, da se starizem pojavlja že na sistemski ravni: »Tu govorimo o zmanjšani možnosti za vključitev v rehabilitacijske programe, v odsotnosti starejših v določeni starosti v preventivnih in presejalnih programih. Včasih je od starosti pacienta odvisna odločitev o poteku in intenzivnosti zdravstvene oskrbe. Kadar zdravstveni sistem ohranja družbene stereotipe o starosti, so izpolnjeni vsi pogoji za manj kakovostno obravnavo starejših,« poudarja Gerdina.

Raziskava je pokazala, da sta za zmanjšanje občutka diskriminacije na podlagi starosti bistvenega pomena spoštljiva komunikacija in razumljivo pojasnilo, ki upošteva pacientov življenjski slog, želje in pričakovanja. Pokroviteljski odnos pa lahko vodi do najbolj tragične posledice starizma, samouresničujoče se prerokbe in napovedi, kar se zgodi, ko starejši ponotranji negativni stereotip, ki mu je izpostavljen, kar mu zniža samospoštovanje. Nekateri menijo, da so starejši zaradi tega pogosteje hospitalizirani in bolj negativno ocenjujejo svoje zdravje. Drugi pa dodajajo, da se zaradi strahu pred tem, da bodo obravnavani nespoštljivo, sploh ne odločijo za obisk zdravnika ali pa to storijo, ko je že prepozno za učinkovito zdravljenje. Mnogi starejši tako ponotranjijo stereotip, da je v starosti naravno, da do neke mere trpiš.

Pacienti kot starajoča se telesa
 

Sociologinja dr. Majda Pahor, upokojena profesorica na ljubljanski zdravstveni fakulteti, je opozorila na raziskavo, v kateri so pregledali 13 let slovenske strokovne literature o celostni zdravstveni oskrbi starejših in ugotovili, da je v njej dolgoživost, ki naj bi bila eden največjih civilizacijskih dosežkov, predstavljena kot problem. V literaturi prevladuje problematika telesnega zdravja, pacienti so obravnavani kot starajoča se telesa, raziskav, ki bi vključevale glas starejših, pa ni. Avtorji starost enačijo s patološkimi telesnimi procesi, pri čemer pa ni nobenega poudarka, kako izboljšati kakovost življenja. Različne stroke starost namesto z integriranimi procesi obravnavajo ločeno. Besedila s socialno problematiko izključujejo zdravstvene teme in obratno, kar se danes žal vidi tudi pri obravnavanju dolgotrajne oskrbe. Vse to pa se prenaša na mlade zdravnike in druge zdravstvene delavce.

Vzgoja zdravnikov

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na nevrološki kliniki, je poudaril, da dejstvo, da zdravniki kar v treh četrtinah manj prisluhnejo starejšim, ni sprejemljivo. Ugotavlja, da so starejši pogosto izključeni iz študij in raziskav novih zdravil ali posegov. Opozoril je, da so se zdravniki že v prejšnjem stoletju soočali z različnimi »izmi« in stigmami, težava pa nastane, ko družba ali zdravniški poklic to ponotranji.

Med vsemi stereotipi je najtrdovratnejši starizem, ki predvideva, da so starostne težave nekaj normalnega, kar zdravnike do določene more odvrača od diagnosticiranja in posledično od zdravljenja, pravi dr. Pirtošek. Vendar pa pride tudi čas, ko se mora zdravnik odreči zdravljenju za vsako ceno, sicer lahko privede do situacije, ko pacient zaradi šibkosti postane objekt, morda po nepotrebnem opremljen z vsemi mogočimi cevkami in podvržen poskusom. Pri takšnih odločitvah je v veliko pomoč zdravnik geriater, in za Slovenijo je sramotno, da jih pri nas ni. Manjkajo tudi multidisciplinarni timi, ker pri nas te tradicije ni, in prevečkrat je opazna oholost zdravnikov, ki so prepričani, da vedo vse. Mlade zdravnike bi bilo o tem treba sistematično učiti in jih vzgajati. Vsi bomo bogatejši kot družba, če bo starost drugačna.

Vsi imajo pravico do enake zdravstvene obravnave

Zdravnica Duša Hlade Zore, varuhinja in zastopnica bolnikovih pravic, je povedala, da je včasih v Ljubljani delovala bolnišnica za geriatrijo, ki jo je vodil dr. Bojan Accetto. Ta bi lahko bila zametek resnejše geriatrične ustanove, pa so jo ukinili. Opozorila je na zakon o pacientovih pravicah, v katerem je zapisano, da imajo vsi pravico do enake zdravstvene obravnave, ne glede na starost, kar je načelo ustave. Mnogi pa tudi ne vedo, da je zakon uvedel možnost vnaprejšnje zavrnitve zdravstvene oskrbe, ko so pacienti še prisebni, za takrat, ko ne bodo več.

Na varuhinjo pacientovih pravic se bolj kot sami starejši obračajo njihovi svojci. Ugotavlja, da je velik problem ustrezna komunikacija, s katero imajo bolj kot medicinske sestre težave zdravstvene administratorke in zdravniki. Pritožbe se največkrat nanašajo na neustrezen odnos, neprimerne izjave, da je pacientovi obravnavi namenjenega premalo časa. To je razumljivo, saj starejši, ki slabše slišijo in razumejo, potrebujejo razlago, ki jo bodo dobili počasi in na razumljiv način. Pacientu je treba jasno razložiti in povedati, kakšni bodo postopki zdravljenja, s čimer je prav tako veliko težav, prav tako mu je treba dati jasna navodila za oskrbo doma. Nobenega opravičila tudi ni za razmišljanje, češ da starejši lahko čaka dlje časa, in za naročanje večjega števila pacientov ob isti uri.

Razpravljavci so ugotavljali, da čakalne vrste večinoma polnijo ljudje, starejši od 65 let, ki so glavne žrtve nerazvijajočega se zdravstvenega sistema. Poleg opozoril medicinske stroke se morajo organizirati tudi različne javne in politične iniciative ter izvajati sistematičen pritisk na politike, vlado in poslance, ki sprejemajo odločitve in zakone, da bi se v zdravstvenem sistemu in na področju skrbi za starejše kaj spremenilo in izboljšalo.