Zgodovina se ponavlja

Ljudje si kljub dokazom nekako ne damo dopovedati, da nas zgodovina uči. Ponavljamo ene in iste napake, naše odločitve so lahko tudi usodne, kar kažejo denimo vojne, iz katerih ne znamo ali nočemo oditi. V zadnjem mesecu smo pri nas znova dobili lekcijo iz poplavne varnosti in nujnosti, da ne gradimo ob vodi, naj je še tako lepo. Glede na našo zgodovino lahko upravičeno dvomimo, da nam bodo protipoplavne ugotovitve dolgo ostale v glavi.

Nobeno življenjsko področje ni izključeno pri ponavljanju zgodovine. Niti šolstvo. Trinajstega julija je bil objavljen članek o vplivu socialno-ekonomskega statusa na učni uspeh. Državni izpitni center je v raziskavi ugotovil, da je verjetnost, da bo otrok iz družine z najnižjim socialno-ekonomskim statusom obiskoval gimnazijo, le osemodstotna, pri otroku iz družine z najvišjim socialno-ekonomskim statusom pa je ta kar 76-odstotna.

Še istega dne mi je urednik Sobotne priloge Ali Žerdin poslal prijazno sporočilo, da prepisujem iz 50 let starega Dela. Trinajstega julija 1973 so namreč na naslovnici pisali: »Med zaposlenimi v SR Sloveniji je približno 40 odstotkov polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. Med visokošolskimi študenti ljubljanske univerze in v Mariboru pa je komaj kakih 10 odstotkov takih, katerih starši so zaposleni kot polkvalificirani in nekvalificirani delavci. Primerjava podatkov dovolj jasno pove, da otroci iz družin, katerih starši so po izobrazbi – in po dohodku – najniže, tako rekoč le izjemoma pridejo na višje in visoke šole.«

Pred nekaj leti smo bratu ob petdesetletnici podarili naslovnico Dela, ki se je dobro postarala. Februarja 1968 so namreč na njej zapisali: »O tezah za reformo zdravstvenega zavarovanja govorimo že več kot dve leti in prav toliko časa ugotavljamo, da je reforma tega zavarovanja nujna.« Ni nam pomoči.