Statistično zadovoljstvo

Statistični urad je ta teden objavil podatke o tem, kako smo zadovoljni z življenjem. Rezultati raziskovanja iz prve polovice leta 2022 so navdihujoči. Kar dve tretjini prebivalcev Slovenije, starejših od 16 let, sta namreč ocenili, da sta srečni ves čas ali večino časa! Več kot četrtina ocenjuje svoje splošno zadovoljstvo z življenjem kot odlično, v primerjavi z letom 2018 se je zvišala tudi povprečna stopnja zadovoljstva s finančnim stanjem gospodinjstva. Prav tako smo bolj zadovoljni z dolžino prostega časa.

Novice, ki jih prebiramo, poslušamo, gledamo, kažejo drugačno sliko. Razen športnih zmag in tu in tam kakšnega pozitivnega cukrčka so v ospredju slabe novice. Ali zato, ker so bolj brane, ali so bolj brane zato, ker jih je več, je vprašanje kure in jajca. Vsekakor pa situacija ni nič boljša, prej nasprotno, na družbenih omrežjih, kjer ljudje lahko delijo kar koli. Komentarji, ki so se večinoma preselili prav na družbena omrežja, so še bolj negativni od deljene vsebine. Pa še pod pozitivno, veselo, spodbudno novico ali objavo je velikokrat greznica.

Zanimiva bi bila raziskava, kdo so ljudje, ki vztrajno objavljajo jezne, nesramne, če ne kar žaljive komentarje. Ali jih je zajela raziskava statističnega urada? In če jih je, kako zadovoljni so s svojim življenjem? So srečni? Ali sodijo med tistih nekaj odstotkov, ki niso nikoli srečni?

Morda pa sodijo med štiri odstotke tistih, ki so ves čas ali večino časa osamljeni. Statistični urad v raziskavi, v kateri je sodeloval 22.301 prebivalec Slovenije, namreč ugotavlja, da so tisti, ki so medosebnim odnosom namenili eno najvišjih ocen, tudi svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili najvišje. Ljudje okoli nas torej niso le pekel, ampak morda celo pot v bolj zadovoljno življenje. Če si zanje le vzamemo čas. Tega – ne glede na statistiko – verjetno nikoli ni dovolj.