Tudi ti, brat Hrvat?

Dajmo že končno sistemsko rešiti cenovne akrobacije nekaterih južnih sosedov v poletni turistični sezoni, ko ponudniki storitev pregorijo v pohlepu po čim večjem dobičku. Pretiravajo (tu posebej poudarjam, da tega ne počnejo vsi) z navijanjem cen, potem pa se čudijo, kje so dragi gosti. Na koncu vsi potegnejo kratko. Brati Hrvati ostanejo brez zaslužka, mnogi Slovenci, Čehi, Slovaki, Poljaki, Madžari, Avstrijci, Nemci in še kdo pa brez vselej simpatičnega, občasno prismuknjenega dopusta s poslovnimi modeli z ekonomske katedre smeri Balkan, ki pa ga vselej nadkrilijo čari Jadrana.

»Pet evrov,« je natakarica v baru trajekta Jadrolinije, ki je v lasti hrvaške vlade, opisala vrednost kapučina. Pustimo ob strani, da še zdaleč ni bil dovolj dobro pripravljen za ta znesek. Toda morda smo polni kot tanker: koliko hočejo za pivo? Za steklenico karlovačkega 6,50 evra. Pozor, takšno ceno za svoje drage goste navije državna firma. A brez jokanja: vzemi ali pusti.

Vlada Republike Hrvaške je poslala signal ponudnikom, naj še sami preizkušajo finančne sposobnosti dragih gostov. Točajka v povprečnem baru (hej, brez pogleda na morje!) glavnega mesta najdaljšega otoka v Jadranu je spoznala, da jo sprašuje zvedavi poznavalec piva, ko sva načela pogovor o njihovem craft pivu iz menija, saj so se mi cedile sline ob misli na vrček z novim biserom dalmatinskega mikropivovarja za sedem evrov. V zagati je mencajoč izdavila, da v bistvu točijo ožujsko. Prasnil sem v smeh in si vseeno na ustnicah privoščil to lažnivo pivsko peno.

Vlada RH je očitno poslala tudi signal, naj bo čim več praznih hiš z apartmaji, da bi sredi poletja z nenadnimi popusti morda rešili, kar se rešiti da. Prepozno, brati Hrvati. Zato naj sonce na vse naše račune posije prihodnje leto. Z našo krasno gostiteljico Željko in vinarjem Tomom z najbolj sončnega otoka si drznemo celo predlagati rešitve. Teh ni v sfrizirani oceni sezone: »Bilo je manj gostov, a so trošili več.«