Ime vina

V poletnih mesecih, sploh v trenut­ni peklenski vročini celo zapriseženi ljubitelji piva radi zamenjamo vrčke za elegantne vinske kozarce. Nočem provocirati strokovnjakov in dobrih poznavalcev vina, toda beli brizganec, morda tudi s kakšno kocko ledu, je vsaj občasno prav tako dobra izbira, pogum pa nagrajen z zmagoslavno svežino.

Prav takšno sem nedavno v odlični družbi, ki je obvezna za poglobljene razprave, doživel pri Fikfaku v Imenju in na domačiji Bizjak v Brestju. Sodim med častilce briških vin, na tovrstnih gostovanjih nočem oskruniti tradicije in kulture uživanja vina, zato ne težim s špricarjem. Poslušam poučne zgodbe o vinogradništvu ter navdušeno spremljam domislice iz domačih vinskih laboratorijev.

»Moraš pokusiti tokaj, odlično mi je uspel,« je Andrej ponosno natočil, malce poudarjena sadni vonj in okus, do katerih sem iz neznanih razlogov zadržan, me nista zmotila, da mu ne bi odločno prikimal. Smo pa odprli debato o Madžarih, ki so na ravni Evropske unije leta 2004 dobili vojno za ime tokaj, tako da sem v bistvu pokušal sauvignonasse. Briški tokaj se je sprva izgubil v pretirani ustvarjalnosti novega poimenovanja, ko so poskušali uveljaviti imena tolovaj, jakot, friulano, skočaj, frlanov, tokata, tokobric, zeleni sauvignon. Ker se Slovenci težko strinjamo o čemerkoli, kar ni šport, ni nič nenavadnega, da še čakamo na lastno udarno ime. Bric! Tako bi ga jaz nežno naročil. Fikfak ima krasno idejo: vina bi poimenoval po vinogradih.

Hvala bogu, da smo na evropskem bojišču ubranili teran in da nimamo težav s sivim pinotom. Bizjakovega so nedavno uvrstili kar med elitno deseterico pri ugledni reviji Decanter, zato sem ga vrtel in vonjal, kot da bi se odpravljal na prvi zmenek. Ob očetu Vojku in mami Patriciji vodita igro sinova Gregor in Jakob, zato ne manjka mladostne zagnanosti in drznosti. Lahko povem, da je vse to kar nalezljivo, četudi ne poznaš več imena vina, ki ga piješ.