Prijateljstvo na prvi pogled

Prijateljstvo, tisto pravo, je nekaj tako močnega, da se obdrži, tudi ko pridejo preizkušnje. Tudi če se konflikti včasih zdijo nepremostljivi. Ker pravi prijatelji so tvoji ljudje, s katerimi deliš najranljivejše, obenem pa najsrečnejše trenutke. Poti so različne, včasih se žal prijateljstvo na neki točki konča, včasih se splete tako hitro, da bi, če prevedemo v jezik ljubezni, to bilo »prijateljstvo na prvi pogled«.

In prijateljstvo se lahko zgodi »skoraj čez noč«, v nekaj dnevih, tednih, mesecih na študentski izmenjavi … Trojica deklet smo se spoznale pred devetimi leti, nazadnje videle pred sedmimi oziroma osmimi leti, a ko smo se pred kratkim ponovno objele, je bilo tako, kot da se vmes ni zgodilo nič. A obenem vse.

Zgodile so se ljubezni in strta srca, zaključki šole, preselitve, pri eni zaroka in nato še poroka, ki nas je zopet združila. Spomini na skupnih šest mesecev v Weimarju, kjer smo si mrzle dni lepšale z dolgimi pogovori, piškoti spekulas in čajem, med katerim se je tu in tam znašel tudi Glühwein …

Menim, da so krogi prijateljev, ki jih imamo, raznoliki. V vsakem od njih morda dobimo nekaj, česar ne moremo dobiti v nobenem od drugih. In k sreči imam privilegij, da je mojih krogov več. Majhnih in velikih, tesnih in dolgoletnih, pa morda malce bolj svežih in površinskih.

Uganka o tem, kako si izbiramo partnerje, je zagotovo zanimiva in buri človeško domišljijo, mene pa zanima tudi, po kakšnem ključu si izbiramo prijatelje. Kako »usoda«, naključja ali splet dogodkov poskrbijo, da spoznamo tistega, tisto, ki postane naš prijatelj?

Verjetno odgovora ne morem najti, vem pa, da ko se bomo s čajnimi dekleti oziroma Tee Mädchen, kot smo se poimenovale, znova srečale, bo enako toplo (pri srcu), kot je bilo tokrat. S skodelico čaja v rokah ali brez. Ena vsako od nas na naši koži greje za vedno.