Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Dobro jutro

O ljubezni

»Povežeš dve osebi, ki prej nista bili povezani: in včasih se svet spremeni, včasih pa ne. Nemara ju to stre in se vžgeta ali pa se vžgeta in ju stre.«
valentinovo v Ljubljani, 14. februar 2017
[valentinovo,Ljubljana,motivi]
valentinovo v Ljubljani, 14. februar 2017 [valentinovo,Ljubljana,motivi]
14. 2. 2022 | 05:00
14. 2. 2022 | 17:13
2:31

»Povežeš dve osebi, ki prej nista bili povezani: in včasih se svet spremeni, včasih pa ne. Nemara ju to stre in se vžgeta ali pa se vžgeta in ju stre. Toda včasih, včasih nastane nekaj novega in svet se spremeni,« piše Julian Barnes v knjižici Lege življenja. Tak, navdihujoč stavek za dan, ki se je spremenil v marketinško akcijo kupovanja daril, srčkov in vrtnic. Zato bi se danes rada spomnila največjih ljubezenskih zgodb v literaturi. Tam se zgodi prav to: osebi se zaljubita – in ju strast stre ter svet se spremeni za vedno.

Orfej in Evridika, Tristan in Izolda, Romeo in Julija, Mr. Darcy in Elisabeth v Prevzetnosti in pristranosti, Ana Karenina in Vronski, Scarlett in Brett v Vrtincu, Jane Eyre in gospod Rochester, Catherine in Heathcliff v Viharnem vrhu, Vikont Valmont in Markiza v Nevarnih razmerjih, ki so »ljubezen do vojne ali vojna ljubezni«, kot se je o njuni igri izrazil Baudelaire. Zame je tudi roman Bratje Karamazovi roman o ljubezni, v vseh oblikah, vsi liki nenehno iščejo razodetje, lepoto, ki je, kot pravi moj najljubši literarni junak Dmitrij Karamazov, »nekaj strašnega in grozljivega«, kjer »se hudič bojuje z Bogom in bojišče so človeška srca«.

Pred leti sem se na pogovoru s psihoanalitikom Zoranom Milivojevićem, ki je vztrajal, da je romantična ljubezen mit, ki so si jo izmislili trubadurji, skoraj razburila: Kaj pa Visoka pesem, oda ljubezni, strasti, čutnosti? Kaj pa poezija Sapho? Ovidijeva Umetnost ljubezni? Kaj pa mitologija?

Tudi Helen Fisher, biološka antropologinja, trdi, da ljubezen in zaljubljenost poznajo vse kulture. Najstarejša ohranjena ljubezenska pesem je stara štiri tisoč let, to je sumerski klinopis o zaljubljencu, ki hrepeni po duši in telesu ljubljene.

Minuli dve leti sta nas naučili, kako dragocena je bližina. Pa čeprav se je še vedno bojimo. Najbrž zato, ker v »vsaki ljubezenski zgodbi tiči možnost zgodbe o bridkosti«. Zakaj potem tako vztrajno hrepenimo po ljubezni? Zato ker je ljubezen srečišče resnice in čarovnije, piše Barnes. In če kaj, v teh časih potrebujemo ščepec čarovnije in navdiha. 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine