Monkey business*

Vstala sva skoraj sredi noči, da sva pristala zgodaj na neapeljskem letališču, in se nisva pustila taksistom, ki so naju hoteli za vožnjo do Pompejev oropati za 90 evrov. Tja sva se želela odpeljati z vlakom.

A na postaji je kmalu postalo jasno, zakaj se taksisti niso hoteli pogajati. Železničarji so stavkali. Ni bilo druge, poiskala sva prvega taksista in se pustila oropati z rahlim popustom.

Jim že taksisti kdaj vrnejo uslugo. Temu v angleščini pravijo »opičji posli« (monkey business), torej neumni, umazani, goljufivi in vse to skupaj zmešani posli. Turisti so obsojeni nanje. Na Islandiji prodajajo pločevinke s čistim in svežim islandskim zrakom. Na Santoriniju množice turistov plačujejo dodatek za sončni zahod, ki stane kakih pet, tudi deset evrov. Pomislite, koliko milijončkov izgubljajo Pirančani vsak sončen popoldan.

V neapeljski kapeli Pio Monte della Misericordia premorejo eno samo (temačno) platno slavnega Caravaggia. Vstopnina je deset evrov. Toliko računajo tudi v drugi kapeli za to, da si ogledate Kristusov kip, ovit v kamnito tančico. Obisk morate vnaprej rezervirati in plačati po spletu.

Skušal sem izračunati, koliko izgublja koprski župnik Primož, ker (še) ne računa ogleda župnijskih štirih Carpaccievih platen. V Kostariki so nam hoteli zaračunati deset dolarjev za uporabo navadne sprehajalne poti, kakršnih imamo v Sloveniji na tisoče. Slovenija nima pojma o trendih v sodobnem turizmu.

Ampak pravi monkey business se gredo v Indiji. V kraju Džajpur je tempelj Hanuman, v katerem dobro služi krdelo opic, ki so doktorirale na temo kraje naočnikov, mobitelov, klobukov in drugih modnih dodatkov. Prijateljici Astrid so v hipu odnesle očala z glave.

Njen princ je šel v prvo prodajalno, kjer so mu za pol evra prodali posebne (opicam prijazne) kekse. Potem ko je opici zalučal zavitek, mu je preudarno vrnila očala. Vsi so dobili svoje in se imeli lepo. V Sloveniji še nimamo takih opic, imamo pa druge, ki skrbijo za kakšen drug monkey business.

––––––––––––

* opičji posli