Kurentova avenija Saint Clair

Nihče ni večji ali manjši Slovenec, vsak je le toliko, kolikor topline mu v srcu zbudi misel na nekaj našega. Mnogi udeleženci kurentovanja ta konec tedna v ameriškem Clevelandu nikoli niso bili v Sloveniji, še več jih ne govori slovenščine, toda avenija Saint Clair in Slovenski narodni dom ob njej sta poplesavala od vsega slovenskega.

Nešteti slovenski izseljenci v Ameriko, pa čeprav že druga, tretja ali celo četrta generacija, v sebi nosijo spomin na babico in njeno potico, na kulturne in druge prireditve slovenskih skupnosti, na vrednote, ki so jih slovenski starši posredovali potomcem. V večini so prišli revni, včasih iz predelov in zgodovinskih obdobij, ko niso smeli govoriti svojega jezika, a so si na vzhodnem koncu mesta ob jezeru Erie ustvarili mali slovenski raj. S pridnim delom so pridobili dovolj za lepo življenje in se tudi zato lahko preselili v bogatejše predele, clevelandska avenija Saint Clair z okolico pa ostaja kraj nekdanjih hrepenenj in sedanjih spominov.

»Naša zgodovina v Ameriki je del vaše zgodovine v Sloveniji,« je v lepi slovenščini s šarmantnim ameriškim naglasom povedal eden največjih poznavalcev ameriških Slovencev in slovenskih Američanov – pa tudi Slovenije – Joe Valencic. »Smo kot vzporedni slovenski svet.« Na slovenske prireditve, pri katerih jim pomagata tudi Slovenija in njena diplomacija, prihajajo z veselim srcem ter pripeljejo partnerje in otroke. Zdaj, ko ne velja več doktrina enega samega jezika in enega samega naroda, se bo morda kakšen več učil tudi slovenščine.

Presenečenja so na obeh straneh. Nekateri clevelandski sogovorniki ne morejo verjeti, da mladi Slovenci v prostem času pogosto ne plešejo polke, drugi, da vsak Slovenec in Slovenka nimata v omari narodne noše. Slovencem iz Slovenije bi zelo koristil obisk naslednjega kurentovanja. Spoznali bi iskreno privrženost Sloveniji in slovenskemu, energijo za vse, kar je povezano z domovino in identiteto – ter se še dobro zabavali.