Se moramo pogovoriti o Dravskem mostu?

Delilah, velika uspešnica valižanskega pevca Toma Jonesa, od nedavnega nima več vstopa na mednarodne ragbijske tekme na stadionu Principality v Cardiffu, glavnem mestu Walesa. Ene najbolj priljubljenih skladb med navijači, ki so jo zbori in orkestri izvajali pred in med tekmami, ne bo več zaradi stavka ljubosumnega moškega »stala je tam in se smejala, začutil sem nož v roki in ni se več smejala«. Tako je odločila ragbijska zveza Walesa, ki obsoja kakršno koli nasilje v družini. Hrupni »my, my, my Delilah, why, why, why«, ki sicer odmeva po vsem svetu, se zna precej umiriti. Časi so pač taki. Cenzura zaradi problematične in vznemirjajoče vsebine.

Tudi Slovenci moramo pomesti pred svojim pragom in obračunati z eno od kultnih zimzelenih popevk, ki jo že več desetletij prepeva Neca Falk. Pevka z ognjeno rdečimi lasmi in neverjetnim glasom v Dravskem mostu nežno zapoje »obljubljal je, da me bo vzel«, potem pa gre vse narobe. Gradita dom, ki bo trden kot most, on obljubo prelomi, ljubezen da drugi in izgine v temno noč. No, to slednje se ne zgodi samo od sebe, pač pa potem, ko ga ona prosi, da gre še zadnjič z njo ... Vsak si lahko misli, kaj se je zgodilo, čeprav avtor besedila Tomaž Domicelj ni bil prav ekspliciten.

Pri Dravskem mostu se sicer lahko tolažimo, da gre za priredbo ameriške balade iz 19. stoletja Banks of the Ohio, ki jo je napisal neznani avtor. Pripoveduje jo prvoosebni pripovedovalec Willy, ki svojo ljubico povabi na sprehod, med katerim ta zavrne njegovo snubitev. Tam, na bregu reke Ohio, se vse konča veliko bolj nedvoumno – z nožem in umorom. A v resnici je bistvo v obeh jezikih isto, pa naj jo poje on ali ona (najpopularnejša je še vedno izvedba Olivie Newton-John, seveda v ženski obliki): ali boš moj, moja, ali pa ne boš od nikogar.

Nam pa ostane vprašanje za naprej: kje, ob kateri reki in pod katerim mostom se ustaviti s takimi cenzurami? Pa naj bodo v imenu česarkoli že.