Prestižni mali francoz

Citroën je znamko DS uvedel na trg že pred časom. Prvi model, ki so ga predstavili pod tem imenom, je bil DS3, požel je precej odobravanja, nato je ime DS sčasoma postalo posebna znamka. Zdaj se najmanjši model te znamke imenuje DS3 crossback, še vedno je to njihov najmanjši avtomobil, ki pa ima nekatere drugačne poudarke.

Pristavek crossback pove, da želi delovati malce bolj postaven in je rahlo bolj dvignjen od tal (17 cm), sicer gre za avtomobil manjših mer, dolg je 412 centimetrov, in v tem pogledu sodi v nižji velikostni razred. Njegova pojava je zelo posebna, veliko je potez in nenavadnih linij, ki se prepletajo, pa naj ga gledamo s sprednje ali zadnje strani. Zelo šik deluje oblika platišč, podobno velja za kljuke vrat, ki iz njih »izstopijo«, ko avtomobil odklenemo.



Morda je še bolj svojski v notranjosti, kjer je veliko posebnih vzorcev in podrobnosti, nekateri po obliki spominjajo na diamant. Kakšen koncernski element iz skupine PSA, na primer ročico samodejnega menjalnika ali večfunkcijski zaslon, in njegovo tipografijo pač prepoznate. Večina stvari pa je zelo drugačnih, med njimi oblika zračnikov in izstopajoča stikala na sredinski konzoli.



K avtomobilu, ki se postavlja kot premijski, sodijo tudi izbrani materiali, zlasti to velja za usnjene prevleke sedežev. Počutje za volanom je zelo dobro, seveda pa vam mora biti slog ureditve všeč. Poudarkov je kar malce veliko, a vendarle cenimo, da je model zelo drugačen od kateregakoli tekmeca.

O prostornosti zadaj in v prtljažniku tako pohvalnih besed ni mogoče zapisati, to pač ni avtomobil, ki bi v tem delu izstopal. Pri DS3 crossbacku so na voljo različni pogoni, lahko je tudi povsem električen. V našem primeru je imel že dobro znani 1,2-valjni trilitrski bencinski motor z močjo 115 kW/155 KM, gre za najmočnejšo izvedbo tega agregata. Moč se prek osemstopenjskega samodejnega menjalnika prenaša na sprednji kolesi. Prestavlja gladko, motor je odziven, deluje skoraj poskočno, ni pa prav tih.



Poraba na testu je bila kar velika, kljub sistemu samodejnega ugašanja in zaganjanja motorja nam nizkih vrednosti ni uspelo doseči – ob zelo lahki nogi na pedalu za plin smo v še ne tako hladnem jesenskem času porabo spravili pod 8 litrov na 100 kilometrov, lahko pa je bila tudi precej večja.

Ker smo v premijskem svetu, je bila oprema avtomobila zajetna, tako v smislu udobja kot asistenčnih dodatkov, kar konkretna pa je bila zato tudi cena. Za konec naj dodamo, da upamo še kdaj na preizkus električne pogonske izvedbe e-tense, ki ima vsaj na papirju dobre lastnosti (akumulator z zmogljivostjo 50 kWh), električni pogon pa se nam zdi pri manjših avtomobilih še najbolj smiseln.