Zaradi lanske ujme vrtec in šolo obnovili prej

Povsem obnovljena telovadnica je bila skoraj premajhna za vse, ki so prišli na uradno odprtje prenovljene Podružnične šole Šmartno ob Dreti. Lani je skozi šolo in vrtec drla Dreta, potem so jo preplavile pridne roke domačinov, prostovoljcev, gasilcev, vojakov … Poplava je šoli, za katero so se pred nekaj leti bali, da je ne bo več, dala nov zagon. Danes je tam 30, v vrtcu pa 41 otrok.

Lanska poplava je iz podružnice OŠ Nazarje v Šmartnem ob Dreti odplavila zvezke, knjige, didaktične pripomočke, legokocke in druge igrače iz vrtca. Uničeni so bili vsi pritlični prostori, vključno z že obnovljenimi šolskimi sanitarijami in vrtčevsko igralnico. A v kraju so se hitro organizirali. »Pri odstranjevanju posledic so pomagali krajani, ne glede na to, ali so bili starši naših otrok ali ne, prostovoljci, gasilci, vojska, na centralni šoli smo imeli namreč tudi prvo brigado Slovenske vojske. V Nazarjah smo kuhali za prostovoljce, hrano smo vozili tudi v Šmartno. Res smo stopili skupaj in zgrabili vsak svoje orodje in naredili, kar je bilo treba,« se spominja ravnateljica OŠ Nazarje Vesna Lešnik.

Obnovljeno podružnično šolo Šmartno ob Dreti sta odprla ravnateljica OŠ Nazarje Vesna Lešnik in nazarski župan Matej Pečovnik. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Konec lanskega avgusta so se s starši dogovorili, kako bodo izpeljali novo šolsko leto, ki so ga tudi na podružnici začeli 1. septembra. Ker so bili spodnji prostori v celoti namočeni in uničeni, so vrtec za leto dni preselili v Nazarje. Učenci, na podružnici imajo pouk od 1. do 5. razreda, pa so se preselili v nadstropje. Branka Nareks, vodja podružnične šole in učiteljica 4. in 5. razreda, je imela pouk v delčku knjižnice. Le nekaj kvadratnih metrov. »Otrokom sem rekla, da smo pač dobili apartma,« se nasmehne Nareksova. Table niso imeli, ker je niti bilo kam dati. »Nismo imeli računalnika, projektorja, pred leti pa sem imela projekt Bilo je nekoč. Šla sem po tiste lesene tablice, jih dala petošolkam, da so potem v kotu računale,« se spominja Nareksova.

Pomoč

Na prireditvi ob odprtju prostorov smo slišali, da če so prej pri pouku lahko vmes poslušali ptičje petje in občasno kakšen traktor, je bilo lani v šoli precej bolj hrupno. Ves čas stroji in razbijanje. Nareksova je zelo hvaležna staršem: »Večkrat sem jih po elektronski pošti ob desetih zvečer prosila, ali lahko gremo naslednji dan z otroki v Nazarje. Včasih smo se šele zjutraj, ko smo prišli in videli, da smrdi po lakih, odločili za premik v Nazarje. Ko gledam nazaj, vidim, da je bilo zelo težko, ampak jaz sem živela samo za to, da so bili otroci srečni. In ko so starši prišli po njih, so rekli, da ne gredo domov.«

Šole odpirajo svoja ali nadomestna vrata

Ko to razlaga, ima solzne oči. Spomni se, kako so si pomagali tudi otroci: »Veliko otrok je bilo samih doma poplavljenih. Smo morali kar paziti, kaj smo naročili. Nekateri niso imeli nobenih potrebščin. V prvem razredu naj bi prinesli fotografije družine, ko so delali časovni trak. Pa so spomnili, da je eni od družin odneslo vse, kar so imeli. Učenka v mojem razredu je rekla: 'Nič za to, imam ene fotografije, ko sem bila na tvojem rojstnem dnevu.' Poslala jih je meni, da sem jih natisnila. Res so si pomagali.«

Šola za kraj

V hudi nesreči pa je bilo tudi malo sreče. Prej so šolo obnavljali počasi in po delih, zdaj je bilo treba obnoviti vse. Za sanacijo, ki je po navedbah nazarskega župana Mateja Pečovnika stala okoli 400.000 evrov, so dobili tudi precej donatorskih sredstev. Tako so lahko obnovili ne le pritličje, ampak tudi prvo nadstropje, vrtec in šola sta tako skoraj nova. Vse to je tudi dokaz, da so se pred petimi leti, ko je majhno število otrok kazalo, da bi lahko šolo tudi zaprli, prav odločili, da bodo naredili vse, da vrtec in šola v kraju ostaneta.

Podružnično šolo Šmartno ob Dreti je lani uničila poplava, prejšnji teden so spet trepetali in že načrtovali uporabo protipoplavnih zaščit. Vodja podružnice Branka Nareks ima zdaj novo in prostorno učilnico. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Da bi napolnili šolo, je treba imeti poln vrtec. Da bi bil poln vrtec, pa je treba ustvariti razmere, da ljudje tu ostanejo in živijo, je dejal župan: »Za kraj je to izjemnega pomena in ljudje so začeli verjeti, da je to smiselno. Delo v majhnih skupinah v vrtcu in šoli je prednost. Poplava ni ničesar spremenila, je pa dala dodatni zagon.«