Evropejci, posebej modrooki, so potomci neandertalcev

Ko je Darwin predstavil teorijo evolucije, so ga karikature prikazovale kot šimpanza. Danes vemo, da si z njimi delimo skupnega prednika in 98-99 odstotka, z neandertalci pa 99,5 do 99,9 odstotka genetske podobnosti.

Dolgo smo verjeli, da so naši predniki, sodobni ljudje, izrinili »zastarele« neandertalce. Hardvardski profesor David Reich pa v svoji knjigi Kdo smo in kako smo prišli sem pravi, da smo posebej Evropejci potomci neandertalcev in da imamo 20 odstotkov njihovih genov. Genetske analize razkrivajo, da so bili neandertalci pogosto svetlopolti, modrooki in svetlolasi z ravnimi lasmi ter izrazitimi nosovi, medtem ko so naši afriški predniki imeli temnejšo polt, kodraste lase in temne oči.

Neandertalci so naseljevali Zemljo osupljivih 360.000 let, pred 400.000 do 40.000 leti. Moderni ljudje smo v Evropi 50.000 let, sedemkrat manj. Pred 50.000 leti je Zemljo naseljevalo pet človeških vrst: Homo sapiens (iz Afrike smo poselili ves svet), Homo neanderthalensis (Evropa in del Azije), denisovanci (Azija, Sibirija), Homo luzonensis (Filipini) in Homo floresiensis (južna Azija). Danes smo ostali le še Homo sapiensi.

Neandertalci so imeli čokato, mišičasto telo, kar jim je omogočalo učinkovito ohranjanje toplote v hladnih podnebjih. Povprečni moški so dosegali višino med 165 in 170 centimetri, nekaj manj kot tedanji moderni ljudje, medtem ko so bile ženske nekoliko nižje – približno med 155 in 160 centimetri. Njihova moč je bila tolikšna, da je povprečna neandertalska ženska presegala moč sodobnih moških.

Fosili moških kažejo pogoste zlome in težje poškodbe, pretežno posledice fizične travme iz spopadov z veliko težjimi živalmi. Tudi ženske so imele relativno pogoste težje poškodbe, kar nakazuje, da so sodelovale v lovu, verjetno v drugi vrsti. Pogostost »srednjih« poškodb pri moških in ženskah kaže, da so se neandertalci občasno spopadali tudi med seboj, kot so se tudi moderni ljudje, a ti vseeno z manj poškodbami.

V boju pa ne odloča samo moč, ampak tudi orožje, spretnost in številnost, drugače bi šimpanzi premagali ljudi. Čeprav so moderni ljudje živeli skupaj z neandertalci 7000 let, so verjetno v spopadih zmagovali zaradi orožja na daljavo in številnejših skupnostih (večje rodnosti). A 7000 let je hudo dolga doba, kar pomeni, da so tako ali drugače sodelovali in se križali.

O pretežno beli polti in drugačnih barvah las sem že objavljal, ko je bila v svetu to še teza, zdaj pa nova spoznanja vrejo na dan prek dovršenih genetskih analiz. Genetske raziskave kažejo, da so imeli neandertalci različno pigmentacijo kože, las in oči.

Pojavljali so se različni odtenki od rdečih in svetlih do temno rjavih. Tudi barva oči je bila raznolika; nekateri posamezniki so imeli svetlo modre ali zelene oči, drugi pa temno rjave. Zakaj so imeli pretežno ravne, in ne kodraste lase? Ker voda hitreje odteče in zato pobere manj toplote. Svetlejšo polt imamo zato, ker tako bolj učinkovito koristimo D-vitamin. Modre oči so morda lepše in zato spolno atraktivne, morda pa bolje vidijo v gozdu.

Obstajata dve glavni teoriji, ki poskušata razložiti interakcije med modernimi ljudmi in neandertalci. Prva teorija trdi, da so neandertalci izumrli zaradi konkurenčnih pritiskov Homo sapiensov (verjetno tudi ali predvsem nasilnega), sprememb okolja in bolezni. Druga teorija poudarja pomen medvrstnega križanja.

Ta varianta se zdi bolj logična, saj so v zgodovini po pravilu moški pobili moške in si prisvojili njihove ženske. Zakaj so študije govorile o pretežnih nekaj odstotkih neandertalskih genov v nas, modernih ljudeh, je en možen razlog, da se je DNK z leti »prečistil« neandertalskih genov. Druga razlaga je, da je bil zorni kot napačen in da je dr. David Reich to prvi javno objavil.

Vprašanje, ali smo zaradi neandertalske dediščine bolj napredni ali zaostali, ostaja odprto – morda smo preprosto edinstvena mešanica najboljšega iz obeh svetov.

***

Matjaž Gams, inženir elektrotehnike ter doktor računalništva in informatike, IJS.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.