Ministrstvo ogroža prehransko varnost Slovenije

Nevladne kmetijske organizacije, ki so zaključile prvi del pogajanj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o sklopu sprememb sedmih zakonov o kmetijstvu, so enotne: namesto analiz in ocen, kako bodo predvidene spremembe zakonov učinkovale, ministrstvo leporeči in pogoje kmetovanja samo zaostruje, kar je v škodo kmetom in državljanom. Zato iz dogovarjanj izstopajo.

Namesto da bi spremembe zakonov podpirale mlade kmete, zaščitile kmetijska zemljišča, zagotovile manj birokracije in prebivalcem Slovenije zagotovile več lokalno pridelane hrane, ministrstvo samo zaostruje pogoje kmetovanja, je na tiskovni konferenci, ki so jo pripravile poenotene nevladne kmetijske organizacije, dejal Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije: »S tem ministrstvo ogroža dostop do hrane slovenskemu potrošniku, čeprav bi se država morala zavzemati za čim večjo prehransko samozadostnost.«

Nevladne kmetijske organizacije so enotne, kakšne spremembe si želijo. FOTO: Simona Fajfar

V vseh odborih, kjer so sodelovali predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij, pogrešajo celovite analize in ocene, kaj bodo predlagane zakonske spremembe prinesle. Med predlogi je med drugim ideja, da bi 130.000 hektarov kmetijskih površin, kar je 20 odstotkov vseh slovenskih kmetijskih površin, namenili sončnim elektrarnam: »Nihče pa se ne vpraša, kaj to pomeni za prehransko varnost,« je opozoril Podgoršek.

V predlogih sprememb, je opozoril, pogreša predloge, da bi imeli pridelki in hrana nedvomno označeno poreklo in izvor, enako velja za gensko spremenjeno hrano – zdaj, je povedal, »je označena tovrstna hrana za živali, ne pa za ljudi« –, da ne bi omejevali slovenske tradicije, kot so npr., koline, in da bi imeli slovenski kmetje vsaj podobne pogoje reje živali kot kmetje v sosednjih državah. »Ne pa da ministrstvo s temi predlogi pogoje samo še zaostruje,« je dejal Podgoršek.

Kmetijstvo je tesno povezano s podeželjem in prehransko varnostjo države. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Problem je tudi, da ministrstvo poskuša nevladne kmetijske organizacije povsem izločiti iz odločanja o spremembah zakonov in da s temi ukrepi – je opozoril Podgoršek – uničujemo slovenskega kmeta in obenem dajemo prednost kmetom iz sosednjih in drugih držav. Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je opozoril, da ni razumljivo, zakaj želi ministrstvo zdaj spremeniti vse te zakone, če pa se na ravni Evrope pripravljajo obsežne spremembe kmetijske politike.

Jernej Redek iz Sindikata kmetov Slovenije pa je še konkretneje opozoril, da ministrstvo s temi spremembami vsiljuje ozka prepričanja, ki niso v interesu Slovenije, ampak v interesu drugih držav Evropske unije, ki jim je sicer majhna Slovenija samo trg. Med predlogi sprememb je tudi, da se prepovejo določeni načini reje živali, ki so v drugih državah Evrope dovoljeni. »To so poskusi, da se uniči slovenska prašičereja, prireja mleka, določene oblike reje kokoši nesnic,« je naštel Redek.

Kmetje pogrešajo analize in izračune, kaj bodo prinesle predlagane spremembe. FOTO: Blaž Samec/Delo

Nevladne kmetijske organizacije pričakujejo, da bo ministrstvo pripravilo, kar zahtevajo, torej analize in izračune, kaj spremembe prinašajo za kmetijstvo in s tem za slovensko podeželje, da se izjasnijo o njihovih predlogih ter jim dajo teden dni časa, da material proučijo in se začnejo pogajati, a ne s strokovnimi delavci, ampak z odločevalci z ministrstva. To pa bo relativno preprosto, saj so kmetijske organizacije poenotene. »Politika pritiska na nevladne kmetijske organizacije, a mi tega ne bomo dopustili,« je še dejal Jernej Redek, ki še pravi: »Če bo treba, se kmetje lahko zberemo in ta pritisk vrnemo.«

Na izjave nevladnih kmetijskih organizacij se je odzvala Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je presenečena nad njihovim odstopom od pogovorov in to razume kot izsiljevanje. Izpostavila je še, da so bili v postopkih sprememb zakonodaje vključujoči, kot na ministrstvu niso bili še nikoli pred tem.