Žalski župan: Zahtevamo sestanek z ministrstvom

Za zmanjšanje poplavne ogroženosti v porečju Savinje stroka predvideva suhe zadrževalnike v Spodnji Savinjski dolini. Umeščajo jih že več let, najbolj jim je do zdaj nasprotovalo kmetijstvo s hmeljarji, predvsem na območju občine Žalec. Žalski župan Janko Kos je včeraj dejal, da jim je ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) poslalo gradivo za državni prostorski načrt (DPN), a da je gradivo skopo, zato zahtevajo sestanek. Napovedal je, da brez pogovora in sodelovanja soglasja iz Žalca ne bo.

Skrb vzbuja umeščanje zadrževalnikov, enega je odnesel antraks

»Dobili smo zelo splošen dopis, brez kart in specifikacije. Poslali so ga tudi drugim, predvsem namakalnim skupnostim, hmeljarjem … Vljudno bomo odgovorili, da zahtevamo poglobljen sestanek, na katerem nam bodo predstavili podrobne načrte, območja, kaj mislijo narediti. Država išče izgovore. Enkrat reče, da je s kmetijstvom vse usklajeno, na drugi strani rečejo, da je vse usklajeno z župani. Dokler se ne usedemo in damo dokumente na mizo ter vidimo, ali je to to, ne bomo dali nobenega soglasja. Tu se bomo vsi povezali, ker moramo paziti, da zadeva ne bo šla v smer 'deli in vladaj'. Moramo povedati, kakšni so naši skupni interesi, jih izpostaviti pripravljavcem DPN in tako lahko dobimo dober prostorski dokument,« je na srečanju z novinarji včeraj dejal Kos.

Minister Novak kmetom le še hitreje pognal kri po žilah

Z MNVP so odgovorili, da imajo redne sestanke in srečanja z vsemi župani: »Prav tako jim redno pošiljamo vse gradivo. Za zadnje gradivo so prejeli smernice, ob katerih so bili zaprošeni za posredovanje morebitnih dodatnih zahtev in pobud.« Dodali so, da bo »javna obravnava DPN za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini izvedena predvidoma do junija letos«. Omenjeni dokument, ki bo v prostor umestil suhe zadrževalnike, sicer pripravljajo že skoraj dvajset let. Prav suhi zadrževalniki pa so po mnenju stroke nujni za zaščito Celja in Laškega, ki ostajata, kot je decembra povedal vodja sveta za vode in član sveta za obnovo Rok Fazarinc, med najbolj ogroženimi območji.

Kmetje so marca lani v Žalcu, ko se je tudi govorilo o suhih zadrževalnikih, tako pričakali ministra Jožeta Novaka. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Most v Grižah

Kos je dejal, da je minister Jože Novak županom napovedal sprejetje DPN do konca letošnjega leta: »Minister in vlada si zaslužita vse spoštovanje, če se bo to zgodilo in bodo začeli koristiti kohezijska sredstva, ki jih je bilo za Savinjo predvidoma na voljo 300 milijonov evrov. Potem so napisali, da bo še za Vipavo in Podravje, ker so vedeli, da bo tu težko dobiti soglasja lastnikov. Vesel bi bil, da bi izkoristili ta sredstva vsaj za most v Grižah.«

Kmetje ministrici: Zaščititi je treba zemljo, predlog rešitve ni sprejemljiv

Za most je občina že imela denar, vsa dovoljenja, vključno s soglasjem Direkcije RS za vode, je spomnil Kos. Poplava je vse spremenila, most mora biti višji, je povedal župan: »Dali so tudi pogoj, da moramo dolvodno in gorvodno pri mostu narediti še velik del protipoplavnih ukrepov, ki bodo stali več kot most. To naj bi financirali iz kohezijskih sredstev.« Dodal je, da za postavitev mostu in ureditev protipoplavnih ukrepov ob njem ne bo treba čakati na sprejetje DPN: »Pred dvema dnevoma smo poslali ugovor, naj nam končno sporočijo, kdaj bodo začeli v Grižah projektirati, kdo bo pridobival zemljišča, kdaj lahko pričakujemo javno naročilo, ki ga bo prevzela država in kdaj bo izvedba, ki lahko traja dve leti.«

Z ministrstva so odgovorili, da je most v Grižah vključen v kohezijske projekte, »pri katerih so časovnice lahko nekoliko daljše. Letos je predvidena ureditev dokumentacije. Projekt usklajujemo s pogoji direkcije za vode, ki predvidevajo razširitev struge na desni strani mostu. Predvidoma lahko most pričakujemo leta 2027.«