Minister Novak kmetom le še hitreje pognal kri po žilah

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se je z državnima sekretarjema, predstavniki direkcije za vode in koncesionarji sestal z župani občin v spodnjem delu porečja Savinje. Sestanek so zunaj spremljali jezni kmetje, ki nasprotujejo umeščanju suhih zadrževalnikov v državni prostorski načrt (DPN).

Minister Jože Novak je v Žalcu opravil enajsti delovni obisk ob vodotokih, tokrat se je srečal z župani občin Velenje, Šoštanj, Žalec, Celje, Laško, Vojnik, Dobrna, Vitanje, Mislinja, Vransko in Tabor. Po obisku je dejal, da so skupaj ugotovili, da so že izvedena dela dobro opravljena, v okviru izrednih ukrepov so na tem območju porečja Savinje zaključili do zdaj 29 delovišč in delo na približno 110 kilometrih vodotokov. Novak je dodal, da so županom predstavili program vzdrževalnih del, župani pa bodo v prihodnjih 14 dneh dali predloge in priporočila za morebitno dopolnitev.

Savinjo bodo urejali celostno, ne po občinah

»Pripravili smo tudi predlog dolgoročnega programa sanacij, pri katerih je obseg del v višini 120 milijonov evrov, namenjen trajnemu reševanju zadev. V pripravi je dopolnjena hidrološka hidravlična študija, ki upošteva minule poplave in dolgoročno rešuje odpornost na podnebne spremembe. Pripravlja se tudi celovit program za dolino, v skladu s katerim bodo nastali trije državni prostorski načrti,« je še dejal Novak.

Kmetje proti

Sklep o pripravi DPN za Spodnjo Savinjsko dolino je vlada sprejela konec januarja. Kakšne bodo rešitve, še ni znano, interna različica pa naj bi bila podobna prvotni, z več suhimi zadrževalniki, ki jim kmetje nasprotujejo. Ko so protestirali 14. februarja pred direkcijo za vode v Celju, so zahtevali srečanje z ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić in ministrom Novakom. Ministrica se je z njimi sestala ta teden in jih malo pomirila, minister Novak pa jim danes le še hitreje pognal kri po žilah.

Kmetje ministrici: Zaščititi je treba zemljo, predlog rešitve ni sprejemljiv

»Hočemo mu le pokazati, za katera območja in kakšna zemljišča so to. S kmetijskimi zemljišči ne moremo kar tako razmetavati. Nimamo Vojvodine v Sloveniji,« je dejal Rok Sedminek. Spet je ponovil: »Zahtevamo, da se porečje ureja celostno, ne samo na našem koncu, ker ne bomo na naš račun reševali Celja! Naj od izvira do izliva urejajo vse vodotoke. Ne pa da smo sužnji teh, ki so prej narobe umeščali objekte v prostor. Pozidano je vse, kar je bilo prej poplavno.«

Klemen Šalej nima upanja, da bi bil DPN drugačen in boljši, kot so bili predlogi do zdaj: »Kvečjemu še slabši. Je pa res, da prej nismo smeli sodelovati, od leta 2011 pa smo zelo aktivni. A ni nobenega pozitivnega učinka, ker se nam nekateri smejijo. Ko damo mi predlog, je vse smešno, ko ga dajo oni, pa ni.« Sedminek je dodal, da se spet pogovarjajo o kmetih brez kmetov: »O naši lastnini se pogovarjajo brez nas. Nekoč bodo morali spoznati, da smo v Sloveniji, v demokratični republiki evropski, ne v Severni Koreji.«

Ujma odnesla nekatere načrtovane investicije

Minister Novak je dejal, da namen obiska sploh ni bil DPN. »DPN se šele začenja pripravljati, v najboljšem primeru bo sprejet v dveh letih. Kakšne bodo rešitve, bomo šele videli. Zdaj pripravljamo študijo variant,« je povedal. Dodal je, da je prvi cilj poplavna varnost: »Ni cilj hoditi po kmetijski ali kakšni drugi zemlji. Upam pa, da se vsi zavedate, kaj so podnebne spremembe, kaj je varnost ljudi in zdravja.« S kmeti se bo spet srečal predvidoma do 15. marca, kmetje pa so napovedali: »Če vi ne boste prišli na sestanek, pridemo mi k vam v Ljubljano.«