Lastniki dvaindvajsetih objektov, ki so na seznamu skupno 258 objektov, ki jih bodo po lanski ujmi odstranili, so za svoje hiše že dobili odškodnino. Prvo je država nakazala prej, kot so napovedovali, in sicer konec oktobra. Vodja vladne službe za obnovo Boštjan Šefic je dejal, da bi vse odškodnine lahko izplačali v prihodnjih mesecih. Veliko večji zalogaj bo sanacija vodotokov.

Država je do zdaj izplačala za 22 objektov skupaj 7,5 milijona evrov odškodnin, v povprečju torej za vsak objekt dobrih 340.000 evrov. Cenitve so velik izziv, saj so opravljene za nazaj, torej za obdobje pred lansko poplavo, nekaterih hiš pa sploh ni več. Poleg tega je cenitev ogromno. V službi vlade za obnovo so za primerjavo pojasnili, da je Dars v vseh letih imel okoli 600 cenitev, tu pa v enem letu več kot 300.

Odločitve o odškodninah sprejete: Zdaj iščejo zemljišča za gradnjo

Do zdaj je država sklenila skupno 82 pogodb z lastniki. Podpisana in overovljena pogodba je pogoj za izplačilo odškodnine, višina izplačanih odškodnin bo tudi javno objavljena. Šefic je pojasnil, da je še največ težav zaradi neurejenih zemljiško-knjižnih zadev: »Nekateri imajo še vpisane hipoteke, kakšne zaznambe, ki jih je treba urediti. V teh primerih se lahko nekoliko zavleče, zato smo vse lastnike že na začetku leta na individualnih pogovorih na to opozarjali. Nekateri so to že uredili, nekateri to urejajo zdaj. Če bo vse tako, kot mora biti, naj bi bile v prvem tromesečju prihodnjega leta izplačane vse odškodnine.«

Odstranjevanje objektov

Sklep za odstranitev je bil izdan za skupno 258 objektov. Lastniki štirih objektov v Strugah v občini Luče in lastniki treh objektov v Letušu v občini Braslovče so zaradi tega že vložili tožbo. Poleg teh 258 objektov že imajo potrjena strokovna mnenja za odstranitev dodatnih 35 objektov v Pohrastniku v občini Šoštanj, za še 13 objektov so strokovna mnenja pripravljena. Za nekatere objekte strokovna mnenja še pripravljajo, končne številke, koliko objektov bo treba odstraniti, tako še ni.

Poznajo zakonodajo, a jih skrbi za občane, ki čakajo

Ta mesec so objavili razpis za odstranitev objektov. Že letos bi radi odstranili nekatere, vse preostale pa potem, ko jih od dosedanjih lastnikov prevzame država. Lastniki imajo po podpisu pogodbe leto dni časa, da gredo v nov dom, če v tem času ne bodo mogli vsega urediti, jim bodo rok lahko podaljšali. Manj kot deset se jih je do zdaj odločilo, da bi jim hišo zgradila država, je povedal Šefic: »Večina ljudi se odloča za odškodnine, da bodo sami gradili. Kar je razumljivo, saj gre za domove.« Iščejo še rešitve za tiste, ki so bili že pred poplavo v hudi socialni stiski in jim nobena od zakonskih rešitev glede ureditve novega doma ne pomaga, ker je njihov dom prenizko ocenjen.

Šefic je dejal, da bo največji izziv obnove sanacija vodotokov. Dodal je, da so še pred zaključeno sanacijo nujni čim hitrejši kratkoročni ukrepi za zavarovanje tistih območij, kjer so objekte odstranili s seznama za odstranitev. Veliko takih je v občini Rečica ob Savinji.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak si je z ekipo ogledal, kako so v zadnjih mesecih uredili vodotoke. Včeraj je bil tudi v Letušu v Braslovčah. FOTO: arhiv MNVP

Vodotoki

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je včeraj z ekipo obiskal Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino. Prav včeraj so objavili javni razpis za izbiro izvajalca za projekt ureditve osmih kilometrov Savinje od Ločice ob Savinji do Malih Braslovč. Projekt v višini 22,5 milijona evrov financirajo iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO), graditi bodo začeli spomladi prihodnje leto.

Državna sekretarka Lidija Kegljevič Zagorc je pojasnila, da gre v tem primeru za ukrepe, ki se nanašajo na državni prostorski načrt (DPN), ki je bil sprejet in velja že od leta 2010: »Za kar je podlaga v DPN ali drugih občinskih prostorskih aktih, gre vse v izvajanje. Ali prek projektov NOO, kohezije, sanacijskih ukrepov. Večji zadrževalniki pa nimajo prostorske podlage, tam bo treba sprejeti DPN.« Prav to najbolj skrbi nekatere župane, ki so ta teden ministru že povedali, da so za večjo poplavno varnost ključni suhi zadrževalniki v Spodnji Savinjski dolini, ki jih že več kot desetletje poskušajo umestiti v DPN.

Skrb vzbuja umeščanje zadrževalnikov, enega je odnesel antraks

Za celovito ureditev Savinje zdaj pripravljajo DPN za Zadrečko in Zgornjo Savinjsko dolino, javna razgrnitev DPN za Spodnjo Savinjsko dolino, ki najbolj vznemirja kmete, pa bo spomladi. Državni sekretar Miran Gajšek pričakuje, da bo ta DPN gotov še v mandatu te vlade. Braslovški župan Tomaž Žohar je dejal, da je najpomembnejši suhi zadrževalnik prav v Letušu, ki je odvisen od odstranitve tamkajšnjih objektov. Za ljudi, ki se bodo morali preseliti, pripravljajo parcele v Rakovljah, za zdaj pa si po Žoharjevih navedbah tja želi 97 družin: »Spomladi bi tam začeli graditi javno komunalno infrastrukturo, z upravičenci bi že pozimi podpisovali preliminarne pogodbe, da bodo imeli znane parcele in pridobivali gradbena dovoljenja ter projektirali. Po optimističnem scenariju bi marsikdo pred naslednjim božičem, torej leta 2025, že lahko živel v novi hiši. Konec leta 2026 pa bolj ali manj vsi.«