Spot v podporo županskemu kandidatu Šrotu posneli kar v šoli

Matija Kovač, ki je Bojana Šrota po 24 letih pripeljal v drugi krog, na volitvah nastopa s podporo volivcev. Prvi podpisani je Gregor Deleja, ki ga javnost pozna predvsem kot ravnatelja Gimnazije Celje – Center. Favorit ravnatelja I. gimnazije v Celju Antona Šepetavca je Šrot, video podpore je posnel v šolski telovadnici, kjer se mu je ob koncu pridružil kandidat za svetnika na Celjski županovi listi in volivce pozval, kako naj odločijo.

Zaposleni v vzgoji in izobraževanju so radi tudi v politiki. V Celju je letos za svetnike kandidiralo 23 kandidatov iz vzgoje in izobraževanja oziroma so to delo opravljali pred upokojitvijo. Za mestno svetnico je bila na koncu (ponovno) izvoljena le ena, in sicer na listi SD ravnateljica OŠ Lava Celje Marijana Kolenko.

Kovač prvi, ki mu je po letu 1998 uspelo Šrota spraviti v drugi krog

A šolski prostor ima svojo avtonomijo. Zakon o organizaciji ter financiranju vzgoje in izobraževanja določa, da je v šolah in vrtcih prepovedano delovanje političnih strank in njihovih podmladkov. Na ministrstvu za izobraževanje razlagajo, da je s tem prepovedano, da bi imele politične stranke v teh prostorih sestanke in druge politične aktivnosti: »Preostale dejavnosti, ki niso povezane z vzgojo in izobraževanjem in niso prepovedane s to določbo, se lahko izvajajo v javnem vrtcu oziroma šoli samo z dovoljenjem ravnatelja. Torej o preostalih dejavnostih odloča ravnatelj. Po mnenju ministrstva bi lahko bile aktivnosti političnih kandidatov neprimerne za šolski prostor, zato bi morali biti ravnatelji pri takih odločitvah previdni, ne glede na to, da pri tem ne kršijo zakona.« Zaradi omenjene zadeve so dobili eno prijavo.

Predlogom mladih sta prisluhnila le dva od petih kandidatov

Vpliv na mlade?

Zakaj se je Šepetavc odločil za izjavljanje podpore Bojanu Šrotu v prostorih šole, nam ni uspelo izvedeti, saj se na naše klice in sporočila ni odzval. Tako tudi nismo mogli dobiti njegovega odziva na navedbe več dijakov, ki se jim snemanje videa v prostorih šole ni zdelo primerno, hkrati pa so nas opozorili, da naj bi Šepetavc na sestanku dijaške skupnosti poleg poziva, da naj gredo volit, dejal, da naj pri tem »pomislijo, kdo je šoli pomagal, kdo je že bil na funkciji. Nasprotni kandidat pa je poslal gradbeno inšpekcijo, da bi šolo porušila.« Pri tem je bilo najverjetneje mišljeno Kovačevo opozarjanje na problematično visoko ograjo ob gimnaziji, zaradi katere so spreminjali podrobni prostorski načrt.

Matija Kovač kandidira s podpisi volivcev in prvim podpisanim Gregorjem Delejo. FOTO: Gregor Mlakar/STA

Tudi ravnatelju Deleji očitajo, zakaj je podprl Kovača. Za Delo je dejal, da se je pod kandidaturo Matije Kovača podpisal kot Gregor Deleja: »Osebno sem želel, da me bolj predstavljajo kot nekoga, ki je v lokalnem okolju aktiven na področju šolstva in kulture, sem ustanovitelj Hiše kulture Celje, to sta moji najmočnejši področji, ne pa kot neposrednega vodjo neke institucije, kar seveda sem. Ampak z javnim zavedanjem in spoštovanjem, da je integriteta šolskega prostora, kar se tiče političnega konteksta, sveta. Nikoli nisem šole kot institucije vpletal v to. Podprl sem dogodke, ki jih tudi sicer podpiramo, ko dijaki pripravljajo neke pobude in lokalne akcije, da se njihov glas sliši. Tudi letos so bili samo tradicionalni dogodki, in to je beseda dijakov, pri čemer tudi njih vedno opozorimo, da je šolski prostor tisti, kjer se ne agitira, ampak razpravlja, kaj bi lahko bilo drugače, bolje.« Tako so, denimo, organizirali okroglo mizo, na kateri so bili vsi celjski županski kandidati in še kandidati za župane sosednjih občin.