Neomejen dostop | že od 9,99€
Volivci v nekaterih občinah so zaman čakali, da bodo v nabiralnike dobili sezname kandidatov in list, o katerih bodo v nedeljo odločali na lokalnih volitvah. Zakon o lokalnih volitvah ne določa, kako bi morali biti volivci obveščeni. Med vsemi mestnimi občinami le volivci v Celju in Velenju seznamov niso dobili natisnjenih.
Zakon določa, da je treba kandidatne liste objaviti tako, da sta pri tem upoštevani načeli čim širše obveščenosti volivcev in gospodarnosti. V mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Kranj, Koper, Novo mesto, Krško, Ptuj, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Nova Gorica so razglase z informacijami o kandidatih za župane, člane mestnih svetov ter svete mestnih četrti in krajevnih skupnosti natisnili, dobila so jih vsa gospodinjstva.
V vseh mestnih občinah so sezname kandidatov objavili tudi na spletnih straneh, dostop do teh seznamov je večinoma zapleten, kar velja tudi za spletne strani Celja in Velenja, kjer je to edini brezplačen način dostopa do kandidatnih list.
Na celjski občini pojasnjujejo, da so poleg objave na spletni strani kandidate za župana in liste kandidatov objavili tudi v tedniku Celjan, kandidatne liste so tudi na voliščih. Zakaj volivci tega niso dobili v nabiralnike, na občini pojasnjujejo: »Mestna občina Celje ob lokalnih volitvah ni nikoli pošiljala občanom seznamov kandidatov in list kandidatov na njihove domove.« Podobno odgovarjajo v Velenju. Sezname kandidatov in list so objavili še v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje in v lokalnem časopisu Naš čas, kjer ni bilo kandidatov za mestne četrti in krajevne skupnosti. Dodali so, da je takšen način običajen in da nikoli ni bilo pripomb: »Občinska volilna komisija pa je upoštevala tudi finančni vidik in obseg sredstev.«
Simona Kukovič z ljubljanske fakultete za družbene vede pravi, da je prav, da je ta odločitev prepuščena občinam: »Pisna oziroma tiskana seznanitev volilnih upravičencev s seznamom kandidatov oziroma kandidatnih list je sicer pozitivna in dobrodošla, tudi pohvalna za občine, ki uporabljajo ta način obveščanja volivcev; obstaja pa vendarle veliko načinov, na katere se volivci lahko (če seveda želijo) seznanijo s kandidati. Po drugi strani pa nič ne preprečuje tako posameznim kandidatom kot tudi lokalnim listam/političnim strankam, da same neposredno nagovorijo volivce in dostavijo različne tiskane materiale, kar mnoge tudi počno, ter tako seznanjajo volilno telo z izbiro. Menim, da je veliko pomembneje, da so volivci seznanjeni z vsebino kot (zgolj) z imeni in priimki.«
Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar pa kljub temu opozarja: »Veliko govorimo o digitalizaciji, ampak smo zelo različno digitalno pismeni. Če želiš vključevati vse prebivalce, moraš uporabiti načine, ki dosežejo čim več ljudi. V tem času je zato verjetno smiselno uporabljati oba sistema. Digitalnega in 'analognega'. V prihodnje bo tega vse manj, ampak do takrat je treba poskrbeti, da so ljudje pri stvareh, kot so volitve, enakovredno vključeni. Vendarle smo država in občine tu za ljudi!«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji