SDS pri predstavitvi visečega mostu prehitela Šrota

O visečem mostu med Grajskim in Miklavškim hribom se v Celju govori že nekaj let, a do tega tedna ni bilo nobene javne predstavitve. Tudi tokrat je ni pripravila Mestna občina Celje ali Celjska županova lista, ampak celjski odbor SDS. Kot je dejal župan Bojan Šrot, so predstavitev za svetnike načrtovali na eni od prihodnjih sej mestnega sveta: »SDS je malce pohitela, ampak ni nič narobe. Podobnih predstavitev bo potrebnih še več.« O tem, zakaj jih še ni bilo, pa je dejal, da lahko »do realizacije preteče še nekaj Savinje«. Ko bo izdano gradbeno dovoljenje in bo dovolj sredstev, lahko most postavijo v pol leta.

Celjska občina čaka na gradbeno dovoljenje za viseči most

Ideja visečega mostu, kot si ga je zamislil arhitekt Nande Korpnik, je, da bo most povezal Stari grad z mestnim središčem: »Pot bi iz starega mestnega jedra vodila čez splavarski most, tudi čez kapucinski most, če bi ga zgradili, se vzpela na obrežje, vodila mimo Heraklejevega svetišča, prečkala hrib, čez viseči most in se po pečini speljala na grad. To bi bila neka doživljajska pot.«

Za prečkanje mostu bo treba tudi malce poguma. Načrtovani most bo namreč dolg 505 metrov, sto metrov nad tlemi, njegova teža bo 200 ton. »Če bo zelo vetrovno, se bo majal šest metrov. Bo precej adrenalinsko. V petkah ne bo šlo. Ne bo za vsakega,« je dejal Korpnik. Kadar bo zelo vetrovno, bodo morali most zaradi varnosti zapreti, prav tako ob snegu. Korpnik pričakuje, da bo odprt od devet do deset mesecev na leto. Tako je tudi drugod po Evropi. Viseči most namreč ne bo edini, v času projektiranja pa so Portugalci postavili tudi že daljšega. A v Celju pravijo, da ni bil cilj rekord.

O visečem mostu javne razprave ni bilo, ta teden je bila prva javna predstavitev, za katero pa je redko kdo vedel. FOTO: Mestna občina Celje/Nande Korpnik

Finančni izplen

Za ta velik projekt so pridobili vsa potrebna pozitivna mnenja, zdaj čakajo le še na gradbeno dovoljenje. Šrot pričakuje, da se bo v desetih letih čez most sprehodila polovica Slovencev in še turisti. Prepričan je, da se bo most, ki bo stal 3,5–4 milijone evrov, tudi finančno obrestoval: »Pri zelo konservativni oceni 100.000 obiskovalcev na leto bi se projekt izplačal v šestih, sedmih letih. Če čez 20, 30 let ne bo več zanimivo, bomo most odstranili, takrat bo že trikrat ali štirikrat amortiziran.«

Gradbeno dovoljenje za viseči most morda že spomladi

Svetnik Levice Matija Kovač, ki meni, da je bila javna predstavitev štiri leta prepozno, dvomi o županovih izračunih: »Prepričan sem, da bo most stal bistveno več, kot so ocene. Cene jekla na trgu rastejo, mislim, da bo na koncu cena blizu desetim odstotkom proračuna mesta. Za en prizidek pri osnovni šoli je potrebna četrtina teh sredstev in več let.« Dodal je, da »kdor v Celju ne more biti zadovoljen s trženjem kulturne dediščine, ki jo imamo, mimogrede, smo nacionalni prvaki na tem področju, mu bo taka dodatna atrakcija težko prinesla bistveno višje ali boljše učinke z vidika ekonomike samega turizma«.

Javni projekt

Župan je novembra 2018 pred volitvami dejal, da »mostu ne načrtujemo graditi s proračunskimi sredstvi«. Zdaj si želi drugače: »Prepričan sem, da bo mesto od tega imelo korist, želim si, da projekt realiziramo kot javni projekt.« V razvojnih programih, ki so v predlogu proračuna za leto 2022, svetniki pa ga bodo obravnavali v torek, je prvič omenjena tudi turistična brv. Po tem načrtu bo most stal 3,7 milijona evrov, od tega občina načrtuje skoraj 2,8 milijona evrov evropskih ali državnih sredstev. Občina je za dokumentacijo že namenila več kot 200.000 evrov.

Skriti evri za več kot pol kilometra dolg viseči most

Ko bodo dobili gradbeno dovoljenje in predvsem denar, bo šlo hitro. Most lahko namreč postavijo v največ šestih mesecih. Korpnik sicer želi še več javnih razprav: »Osebno kot arhitekt vseskozi pogrešam javno besedo. Vsi se bojijo javnih debat, pa lahko samo doprinesejo.« Očitkom, da gre za prevelik poseg v prostor, pa odgovarja, da lahko s kvadratnimi metri dokaže, da ni tako, hkrati pa dodaja, da se posegov v prostor ne smemo bati: »Če arhitektura funkcionira, se na estetiko ljudje običajno navadijo.«