Gradbeno dovoljenje za viseči most morda že spomladi

Celje – Vstopne točke za 505 metrov dolg viseči most oziroma turistično brv, ki jo namerava postaviti Mestna občina Celje med Miklavškim in Grajskim hribom, so že zakoličene. Občina se z lastniki še usklajuje glede odkupov zemljišč, dokumentacijo pa so že poslali vsem nosilcem urejanja prostora, da podajo svoje mnenje, preden začnejo pridobivati gradbeno dovoljenje. Svetniki o visečem mostu sicer niso glasovali.

»Predstavniki občine so prišli k vsem lastnikom, da potrebujejo naša zemljišča za oskrbovalno cesto za most. Šla bo od parkirišča pod gradom po južni strani naših zemljišč. Ceste bodo precej obremenjene, tu bodo hruške vozile. Dali so nam v podpis, nismo pa se še dogovorili za odkup. Po gozdu, gozdna zemljišča so odkupovali že pred dvema, tremi leti, je tudi že izmerjeno. Upam, da postavitev mostu ne bo uspela. Ne vem, ali to potrebujemo,« je dejal eden od lastnikov zemljišč, ki bi utegnil biti eden bližnjih sosedov okoli 3,3-milijonske brvi.



Občina je prve načrte o visečem mostu predstavila že februarja leta 2018. Svetniki o tem niso odločali, ampak so se s projektom le seznanili, ko jim je viseči most predstavil arhitekt Nande Korpnik. Že leta 2018 je občina začela pridobivati prva mnenja in največja ovira pri tem je bil zavod za gozdove. Ta jim je maja 2018 odgovoril, da bi lahko imel projekt zelo negativen vpliv na gozd in njegovo funkcijo. Posebej so opozorili, da je na Miklavškem hribu »pobočje zelo strmo in bi bila že gradnja 1,2 metra široke poti velik poseg v prostor«.
 

Usklajevanja

Z visečim mostom so se spet srečali letos pred epidemijo, je pojasnil vodja celjske območne enote zavoda za gozdove Aleksander Ratajc. »Na dveh skupnih sestankih smo investitorju predstavili omejitve pri umeščanju mostu v ta občutljivi gozdni prostor. Gozdovi na obeh bregovih Savinje so namreč zaradi poudarjenih ekoloških funkcij opredeljeni kot trajno varovana območja gozdov. Pri našem usklajevanju smo najprej izvedli terenske oglede idejnih poti do visečega mostu. Temu je sledilo še kar nekaj skupnih terenskih ogledov, dogovarjanja, usklajevanj, iskanj alternativnih rešitev in dostopnih poti … Ves čas odlično sodelujemo z zavodom za varstvo kulturne dediščine in zavodom za varstvo narave,« je povedal. Dokumentacijo, na katero morajo dati mnenje, so dobili prejšnji teden in jo še proučujejo.



Iz celjske občine so sporočili, da so v novi dokumentaciji spremenili traso dostopnih poti, ki so jih uskladili z zavodom za gozdove. Projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja pripravlja družba Ponting, občina je januarja z njo zato sklenila pogodbo v vrednosti 219.600 evrov.
 

Vse pripravljeno?

Arhitekta Korpnika labilna tla Miklavškega hriba ne skrbijo. »Okoli 40.000 evrov smo namenili samo za geomehanike, s tem so se ukvarjali vrhunski strokovnjaki. Ko bomo pridobili vsa mnenja, bomo začeli postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, lahko bi ga dobili predvidoma spomladi, jeseni bi že lahko gradili.« Korpnik pravi, da zakonska podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja že obstaja. Aprila 2018 je namreč mestni svet še v prejšnji sestavi, a pod istim županom Bojanom Šrotom, sprejel obvezno razlago enega od členov več desetletij starega odloka o prostorsko ureditvenih pogojih. Po tej razlagi je na tem območju mogoča tudi gradnja »mostov in viaduktov«.



Morebitnega referenduma, do katerega bi bila sicer verjetno težka pot, se Korpnik ne boji. »Želim si širše razprave, saj gre v teh primerih za posebne, generične projekte in niti ni škoda, da postopki dolgo trajajo.«

Brvi, čeprav bo občina plačala projektno dokumentacijo, še ni v proračunu niti v razvojnih programih občine. Prav tako ni znano, kdo in kako bi projekt financiral. Kot so odgovorili iz občine, je možno javno-zasebno partnerstvo, evropski projekt, tudi zasebni investitor, vse pa je še odprto.