Celje – Celjski mestni svetniki so se na pobudo Levice danes seznanili z informacijo o sanaciji igrišč celjskih vrtcev in nadaljnjih ukrepih v zvezi s sanacijo Celjske kotline.
Bernarda Podlipnik iz ministrstva za okolje in prostor (MOP) je dejala, da so ključna težava v Celju gradbeni posegi in neprevidnost pri ravnanju z izkopi, predstavnici Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa sta svetnike pomirili, da čeprav težkih kovin v Celju ne manjka, to ne pomeni, da bi bili Celjani bolj bolni od slovenskega povprečja.
Kot je poudarila
Nuša Konec Juričič iz NIJZ, na zdravje ljudi vplivajo različni dejavniki, okolje »le« v desetih odstotkih. Raziskava o pojavljanju raka v obdobju 1999-2008, ki so jo pripravili na podlagi registra raka Onkološkega inštituta, je po navedbah Konec Juričičeve pokazala, da je tveganje, da bo prebivalec Upravne enote Celje zbolel za katerim koli rakom, primerljivo povprečnemu slovenskemu tveganju.
V Celju so imeli občanke in občani v primerjavi s Slovenijo 1,2-krat večje tveganje rakov dojke in prostate, občanke in občani bližnjega Vojnika pa 1,5-krat večje tveganje raka prostate ter rakov ust, žrela in grla. Med rake, ki jih lahko povzroča izpostavljenost težkim kovinam, je rak ledvic. 1,7-krat večja ogroženost za ledvičnim rakom je bila v občini Vojnik, v naseljih Celja in okolice pa je bilo tveganje ledvičnega raka večje na območju naselij Bukovžlak, Vrhe, Slance, Teharje in Proseniško.
Infografika Delo
Sanacija otroških igrišč
Tudi NIJZ pa skrbijo ugotovitve obremenjenosti tal na otroških igriščih, zato podpirajo čim prejšnjo sanacijo otroških igrišč. MOP bo marca zaključil sanacijo vrtcev Mavrica in Ringaraja, letos bodo predvidoma sanirali še štiri otroška igrišča. Za sanacijo igrišč pri vrtcih Živ žav in Mehurček pripravljajo razpis, sanirana naj bi bila med poletnimi počitnicami. Pri sanaciji igrišča pri enoti Center in igrišča ob Savinji, so težave povsem »celjske«, kot se je izrazila Podlipnikova iz MOP: »Gre za arheološko območje, pri igrišču ob Savinji bodo sodelovali tudi arboristi.«
Sanacija vrtcev Mavrica in Ringaraja bo po navedbah Podlipnikove stala okoli 650.000 evrov, od tega tretjino predstavlja odstranitev in odvoz stare zemljine, tretjino nakup, dovoz in nasutje nove, neoporečne zemljine, tretjino predstavljajo gradbena dela.
Območje stare cinkarne je najbolj obremenjeno s težkimi kovinami, tam odkopana zemljina velja za nevaren odpadek. Pred kratkim so morali zaradi uničenja prej opravljene sanacije območje spet sanirati in so ga asfaltirali. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Več svetnikov je predlagalo, da bi Celjsko kotlino sanirali kot Mežiško, a je Podlipnikova dejala, da je tip onesnaženja v Mežiški dolini drugačen. Dodala je, da poseben zakon o sanaciji Celjske kotline ni potreben, saj že obstoječa zakonodaja sanacijo omogoča, je pa res, da je treba zanjo imeti zadostna sredstva. Za sanacijo vrtcev so sredstva za letos in prihodnje leto zagotovljena.
Ozaveščanje
Svetnik
Matija Kovač je opozoril, da je poglavitna naloga občine komunikacija z občani: »Mislim, da na tem področju ne naredimo dovolj oziroma bi morali še več. Prepričan sem, da občani ne ločijo najbolj, kaj je onesnaženje, ki ga imamo v zemlji, kaj je onesnaženje, ki prihaja iz zraka, mešajo vplive na zdravje, zato prihaja do zelo različnih interpretacij okoljskega stanja v Celju in mislim, da bi se kot občina morali bolj potruditi za ozaveščanje o tveganjih, zgodovinskih izvorih, stanju, kot tudi o ukrepih, ki jih lahko sami pri sebi naredimo doma za izboljšanje teh tveganj.«
Pri gradnjah v Celju je potrebna posebna previdnost s protiprašnimi zaščitami in načrtom za ravnanje z odpadki. Pri gradnji severne vezne ceste protiprašnih zaščit ni. FOTO: Špela Kuralt/Delo
NIJZ še vedno poudarja pomen umivanja rok, mokrega čiščenja in preprečevanje prašenja. Podlipnikova pa je dejala, da je ključen ukrep »skrajna previdnost pri gradnjah. Pri gradnja v Celju lahko hote ali nehote naletimo na kakšne ostanke bivše industrijske aktivnosti, kar lahko povzroči odpadek, ki je nenevaren ali pa nevaren. V vsakem primeru je pri gradnjah treba imeti vse ukrepe proti prašenju in proti nezakonitemu odlaganju izkopov, ki niso primerni za takšna in drugačna ravnanja.«
Tega se sicer v občini ne držijo. Že nekaj mesecev se gradi severna vezna cesta, kjer protiprašne zaščite ni. Podobno je v okolici vrtca Mehurček, kjer bo zrasla nova stanovanjska soseska in je gradbišče prav tako že nekaj mesecev brez protiprašnih zaščit. Tudi zato se mnogi sprašujejo o smiselnosti strogih ukrepov pri poletni sanaciji vrtca Mehurček, ki je v neposredni bližini.
Kakšne bodo posledice uvrstitve titanovega dioksida, ki ga proizvajajo tudi v Cinkarni Celje, na seznam snovi, za katere obstaja sum rakotvornosti, v Cinkarni še ne znajo napovedati. FOTO: Mavric Pivk
Cinkarna: Delujemo preventivno
Medtem ko so svetniki poslušali, kako so Celjani zdravi, so iz Cinkarne Celje sporočili, da je Evropski parlament potrdil predlog evropske komisije za uvrstitev titanovega dioksida na seznam snovi, za katere obstaja sum rakotvornosti. Titanov dioksid je sicer eden glavnih proizvodov celjske družbe.
V Cinkarni pomirjajo: »Potencialni sum škodljivosti, skladno z znanimi strokovnimi ocenami, velja le za primer vdihavanja ekstremno velikih količin prahu, saj se v primeru preobremenitve pljuča ne morejo dovolj hitro očistiti. To ni novost, saj takšna teoretična nevarnost za prah obstaja tudi za več kot 300 drugih snovi. V praksi razvrstitev titanovega dioksida pomeni, da se nevarnost lahko pojavi le pri dolgotrajni izpostavljenosti prahu titanovega dioksida pri izjemno visoki koncentraciji.«
Kot so še sporočili iz Cinkarne, je bila razvrstitev s sumom na rakotvornost objavljena že leta 2006: »V Cinkarni smo takoj po tem začeli izvajati vse znane in razpoložljive ukrepe za odpravo tveganj.« Svoje proizvode, da zanje obstaja sum rakotvornosti, bodo morali označiti v 18 mesecih: »Razvrstitev dopušča več negotovosti, med drugim tudi na področju ravnanja z odpadki, ki vsebujejo titanov dioksid. Vse morebitne posledice je zato v danem trenutku nemogoče napovedati.«
Komentarji